KNJIŽNI MOLJ
30. 5. 2025
Petra Julia Ujawe: Najboljše šele pride
Cankarjeva založba, 2025
Pri Cankarjevi založbi so z novo zbirko Razmerja zadeli v polno. Vanjo so uvrstili izvirne ljubezenske romane sodobnih slovenskih pisateljic. Žanru, ki je včasih podcenjen, so s kvalitetnim in širokim naborom zgodb uspeli povrniti ugled. Roman Najboljše šele pride je prišel izpod rok kulturologinje, novinarke in prevajalke Petre Julie Ujawe. Je njen knjižni prvenec, v katerem ima osrednjo vlogo vedno ustrežljiva in ubogljiva Kristina Zupančič. Vse življenje igra po pravilih, trudi se, da ne bi izstopala in za vsako ceno želi ugoditi vsem. Pri tem pa pozablja na najpomembnejšo osebo – sebe.
Pisateljica nas v hitrem, napetem tempu vodi čez različna časovna obdobja, ki jih Kristina doživlja. Točko preloma doživi v trenutku, ko stoji z na videz idealnim zaročencem pred oltarjem. Takrat spozna, da tega usodnega, zavezujočega koraka ne zmore. Spektakularno zbeži z moškim, ki ga pozna le nekaj tednov, bralci pa se skupaj z njima odpravimo na razburljivo, dramatično raziskovanje, zakaj je do tega preobrata sploh prišlo.
Odličen ljubezenski roman, ki bralca drži v napetosti in nikogar ne bo pustil ravnodušnega.
Odlomek iz besedila:
»Kris?« zaslišim za svojim hrbtom. Obrnem se sunkovito, a kot v transu. Nimam besed v ustih, niti v grlu jih nimam. Tudi v glavi ne. Sploh ni ničesar. Samo neka velika, gosta, zadebeljena groza, ki mi leži na jeziku kot kos postanega maha, ko začneš pospravljati jaslice. Čeprav nimam besed, vem. Ne bo šlo. Privzdignem krilo in se poženem nazaj v smer, iz katere sem prišla. Ko pritečem do njega, me zgrabi za roko in skupaj pobegneva ven, na prosto. Tista trapasta bela tančica plapola za menoj in spotoma med tekom po neenakomernih tleh makadama in trave v slednji izgubim čevelj. Ker nisem Pepelka in mi je kristalno jasno, da ni v tem nič romantičnega, se obrnem in iz zemlje potegnem ugrezlo peto, potem pa z enim čevljem na nogi in enim v roki kot neka zelo štorasta krava tečem dalje.«
Nik Škrlec: Pozabi vse, kar veš o spominu
Miš, 2025
Priljubljen televizijski voditelj in igralec nosi laskavi naziv državnega prvaka v pomnjenju ter recitiranju števila pi. S priročnikom, ki sodi v žanr poljudne znanosti, pa je poskrbel, da bo njegovo znanje dostopno vsem, ki jih zanimajo osupljive zmožnosti človeškega spomina. Slednjega namreč lahko izboljša čisto vsak, če ga le spozna in se nauči razmišljati drugače.
Avtor pri vijuganju čez tehnike pomnjenja v prvem delu knjige podeli svoje izkušnje, zgodbe in nova nevroznanstvena spoznanja. V drugem delu pa natrosi obilico praktičnih napotkov, kako te tehnike uporabiti. Pomnjenje predstavi kot samostojen proces s svojimi zakonitostmi, prav tako pomembno pa je tudi ponavljanje naučenega. Osrednjo pozornost nameni palači spominov, ki izvira še iz časov stare Grčije. Antični modreci so namreč verjeli, da se lahko izučimo in uporabljamo spomin, če le razvijamo svoje zmožnosti.
Gre za nadvse zanimiv, poučen in zabaven priročnik, ki bralca vabi, naj si zada miselne izzive, saj tudi tu velja načelo: vaja dela mojstra, če mojster dela vajo. Izpostaviti pa velja tudi osrednje sporočilo, da je spomin osnova vsega ustvarjalnega dela, ki ga ne more nadomestiti noben drug pripomoček ali umetna inteligenca.
Odlomek iz besedila:
»Če je cilj, da v življenju pravilno odgovarjamo na teste in izpolnjujemo odgovore na faktografska vprašanja, potem res lahko za to pooblastimo spletne iskalnike oziroma jezikovne modele umetne inteligence. Če pa bi radi izražali bistveno, ustvarjali in premikali meje, potem potrebujemo svoje misli, svoje svetove in domišljijo, katerih ključen del je tudi spomin. Vsaka ustvarjalna misel se zgodi iz našega notranjega sveta, nikoli ne vznikne iz zaslona in belega polja spletnega iskalnika. Šele ko informacije ponotranjimo in se v našem spominu predelajo, izgubijo in postanejo del nas, se začnejo pravo razmišljanje, izražanje in ustvarjanje.«
William Siff: Rastlinski protokol
Vida, 2025
William Siff je priznan akupunkturist, zeliščar in etnobotanik z dolgoletnimi izkušnjami vključevanja zdravilnih rastlin v vsakdanjo prehrano. Slednje lahko na osupljive načine izboljšajo naše življenje in zdravje.
Pripravil je obsežen vodnik, v katerem se prepletajo spoznanja preizkušenih zeliščarskih praks z vsega sveta, ki nas postopoma vodijo do več energije ter vitalnosti. V zmernih količinah namreč vsakodnevno uživanje zdravilnih rastlin pripomore k naravni odpornosti, regeneraciji, podpira delovanje telesnih sistemov in celičnih mehanizmov.
Priročnik je razdeljen na štiri večja poglavja, ki bralca vodijo od temeljev naravne medicine do receptov za krepčilne napitke, pripravke in prigrizke. Knjiga se ponaša tudi z izvrstnimi fotografijami. Vsebina je podprta z znanstvenimi raziskavami, obenem pa ostaja poljudno napisana in praktično usmerjena.
Resnično veličasten poklon zdravilni moči rastlin, ki jih tudi v naši okolici ne manjka.
Odlomek iz besedila:
»Da bi razumeli moč zdravilnih rastlin, ni treba iskati dlje od črnega popra, ki verjetno prav zdaj stoji poleg soli na vaši jedilni mizi in jedilnih mizah vseh drugih ljudi. Kjerkoli na tem planetu živijo ljudje, boste zelo verjetno črni poper našli na dosegu roke. Verjetno ga imajo tudi na Mednarodni vesoljski postaji. Nobene druge začimbe ne uporablja tako veliko število ljudi, v tako širokem obsegu in že tako dolgo. /…/Še pred nekaj sto leti so mogočne flote v iskanju teh drobnih, pekočih semen redno plule čez nevarne oceane. Začimbo so imeli za tako pomembno, da je bila cenovno enakovredna dragocenim kovinam in so jo sprejemali kot veljavno plačilno sredstvo.«
Emily Akkermans: Čudesa Časa
Morfemplus, 2025
Misel Henryja van Dyka pravi: »Čas je prepočasen za tiste, ki čakajo, prehiter za tiste, ki se bojijo, predolg za tiste, ki žalujejo, prekratek za tiste, ki se veselijo, toda za tiste, ki ljubijo, je neskončen.« Pojem časa in kako ga merimo, zato že odraslim včasih dela preglavice, otrokom pa predstavlja še večjo uganko.
Kraljevi observatorij v Greenwichu v Veliki Britaniji velja za zgodovinski dom merjenja časa, greenwiškega srednjega časa in ničelnega poldnevnika. V njem je zaposlena tudi kuratorka časa Emily Akkermans, ki je prav za mlajše bralce pripravila poučno slikanico, v kateri pojasnjuje skrivnosti in zgodovino časa. Odpelje nas na začetek vsega, popelje skozi vesolje, pouči, kako je človek postopoma potreboval čedalje natančnejše načine za merjenje časa in kako ga usklajujemo po svetu. Čisto na koncu te kratke slikanice pa se skrivajo še čudesa časa, kot je denimo časovna kapsula ali nenavadne ure po svetu, ki jih je vredno obiskati.
Privlačno branje o vedno aktualni in tako zelo izmuzljivi temi, ki bo navdušila otroke in odrasle.
Odlomek iz besedila:
»Znanstveniki so Einsteinovo teorijo preizkusili z uporabo atomskih ur in letal. Vzeli so štiri atomske ure in jih dali na letala. Ure so imele sedeže rezervirane na ime ga. Ura. Letele so okoli sveta v različnih smereh in pristale v mornariškem observatoriju v ZDA. Znanstveniki so nato primerjali leteče ure z atomskimi urami, ki so ostale na tleh. Leteče ure so zabeležile, da je minilo manj časa, kot tiste na tleh. To je dokazalo, da je imel Einstein prav – hitreje ko potuješ, počasneje mineva čas.«
Naj bo čas v vikendu, ki je pred nami, na vaši strani. Vzemite si ga tudi za dobro branje, ki ga vedno lahko poiščete v Knjižnici Kočevje. Veseli bodo vašega obiska!
Tokratno oddajo Knjižni molj je pripravila bibliotekárka Špela Činkelj.
KNJIŽNI MOLJ
16. 5. 2025
Felicia Kingsley: To ni kraj za samske
Hiša knjig, 2025
Priljubljena italijanska pisateljica nas odpelje na slikovit italijanski Belvedere, ki je tik ob toskanskih gričih. Posestvo pokojnega grofa Ricasolija se pripravlja na velike spremembe in zaposleni nestrpno čakajo, kdo bo podedoval privlačni dvorec. Še bolj pa to zanima okoliške samske ženske in njihove matere, ki kar tekmujejo, kako bi ujele ženina svojim hčerkam. V slogu strastnih telenovel se bralci kar takoj znajdemo v sočnih, iskrivih dialogih in napetem pričakovanju, da se bodo na istem posestvu spet znašli skupaj prijatelji iz otroštva. Na eni strani sta zaželena samca Charles Bingley, ki je dedič posestva, in njegov kompanjon Michael D’Arcy. Na drugi strani pa Elisa, ki kot izvrstna enologinja skrbi za vinograde in pridelavo odličnega vina, ter njena sestra Giada. Belvedere je zamenjala za London in si tam ustvarila kariero uspešne kozmetičarke in frizerke. Nekoč je ta pisana druščina že preživljala lepe trenutke, sedaj pa jih je usoda ponovno združila. A leta in življenjske preizkušnje so zaznamovala vse. Jim bo tokrat uspelo preseči pričakovanja in omejitve ter poseči po sreči?
Iskriv in zabaven roman se odkrito navdihuje pri romanih nepozabne Jane Austen, na kar nakazujejo tudi imena osrednjih likov. V zahvali na koncu pa lahko preberemo, da pisateljica smisel pisanja vidi v tem, da se ima bralec ob njenih knjigah lepo. In to ji odlično uspeva.
Odlomek iz besedila:
»Obstaja splošno veljavno prepričanje, da si bogat samski moški zagotovo išče ženo. A dejstvo je, da nismo bili leta 1812 nekje na angleškem podeželju, temveč smo bili v vasici Belvedere in Chianti, nekje med Firencami in Sieno, ki je štela le malo več kot tri tisoč prebivalcev. In pisalo se je enaindvajseto stoletje. Vsaj tako bi bilo soditi na podlagi koledarjev, čeprav bi človek, če bi poslušal pogovore domačinov, verjetno mislil drugače. Dober primer bi bil pogovor v pekarni, kjer so se vsako jutro nagnetle vaške klepetulje.«
Petra Bole: Mitologija in simbolika čebel
Muzeji radovljiške občine, 2024
20. maja 1734 se je rodil Anton Janša, ki je pionir sodobnega čebelarstva. V okviru Organizacije združenih narodov je zato Slovenija predlagala, da na ta dan obeležujemo svetovni dan čebel. Cilj tega dneva je namreč prav v ozaveščanju svetovne javnosti o pomenu ter zaščiti čebel in drugih opraševalcev. Gre torej za temo, ki je za nas in našo dobrobit na modrem planetu zelo pomembna, žal pa se tega pogosto ne zavedamo dovolj.
Petra Bole pa nam v knjigi Mitologija in simbolika čebel predstavi te osupljive žuželke še z drugega, manj znanega vidika. Navdih zanjo je dobila ob snovanju stalne razstave, ki je na ogled v Čebelarskem muzeju v Radovljici. S knjigama Svet opraševalcev in Živeti skupaj tvori zaokroženo trilogijo del o čebelah. Ponuja celovit vpogled v njihov svet – z biološkega, mitološkega in simbolnega vidika.
Čebele so namreč v številnih kulturah predstavljale modrost, red, marljivost, čebelji med pa so dojemali kot božji dar. Častili so jih kot simbol duhovne povezanosti z naravo in božanskim.
Obsežna monografija je razdeljena na pet delov. V prvem spoznamo organiziranost čebel ter njihovo simbolno vlogo varuhov narave in harmonije. V drugem delu spoznamo mitološke zgodbe iz različnih časovnih obdobij ter kultur z vsega sveta. Tretji del predstavi mitološke like, ki so povezani s čebelami, četrti del pa je namenjen čebeljim pridelkom, kot so denimo med, vosek, cvetni prah, propolis, matični mleček in celo čebelji strup. Zadnje poglavje je namenjeno malemu leksikonu mitologije. Piko na i celotni monografiji daje čudovito oblikovanje in bogat slikovni material.
Podnebne spremembe, izguba življenjskega prostora, bolezni in prekomerna uporaba pesticidov so čebelam zelo nenaklonjeni, zato so tovrstni priročniki in znanje, ki ga prinašajo, še toliko bolj dragoceni. Ob branju resnično začutimo, da gre za knjigo, ki je bila napisana z navdihom in željo, da bi bolje razumeli pa tudi spoštovali svet čebel.
Odlomek iz besedila:
»Rudolf Steiner je v šesterokotnih celicah čebeljega satja prepoznal simbol povezave med fizičnim in duhovnim svetom. Šesterokotne celice so prav tako optimalne za shranjevanje medu in cvetnega prahu, saj omogočajo največji izkoristek prostora ob minimalni porabi voska. Njihova geometrija zagotavlja statično trdnost, ki satju omogoča vzdržljivost in odpornost. Matematični izračuni potrjujejo, da šesterokotna oblika omogoča največjo prostornino ob najmanjši porabi materiala, kar je znano kot ‘problem satja’ in je bilo dokazano že v 18. stoletju. To pomeni, da čebele z najmanjšo količino voska ustvarijo najmočnejšo in najoptimalnejšo strukturo.«
Štěpánka Sekaninová: Čebelin dnevnik
Epistola, 2025
Mlade bralce lahko o pomenu čebel ozaveščamo s pomočjo slikanice češke pisateljice za otroke Štěpánke Sekaninove. V sodelovanju z ilustratorko Linh Dao je ustvarila Čebelin dnevnik, ki odstira pogled v življenja teh marljivih žuželk. Skozi besedilo nas vodi čebelica Matilda, ki je pravkar pokukala iz bube. Njen razvoj je trajal samo 21 dni, nato pa slikovito opisuje, kako potekajo in se spreminjajo dnevi v življenju čebele delavke. Ne pozabi pa tudi na druge čebelice, ki so v panju – trote in matico, ki je njihova kraljica in najpomembnejša čebela v panju. Čudovita slikanica, ki jo lahko s pridom uporabijo tako radovedni otroci kot tudi njihovi starši in učitelji.
Odlomek iz besedila:
» 22. dan v panju. Sedaj nisem več mladenka in prevzemam naloge pašne čebele. Zadolžena bom za letalske misije izven panja. Veselim se travnikov in modrega neba. Toda mnoge pašne čebele se nikoli ne vrnejo s svojih poletov. Lahko končajo kot plen ptic ali pa jih pokončajo ljudje. Iskanje hrane je nevaren posel.«
Gaëlle Alméras: Supervikend ob oceanu
Morfemplus, 2024
Francoska pisateljica, ustvarjalka in ilustratorka z bralci v uvodu podeli zanimivo izkušnjo, kaj jo je spodbudilo k nastanku knjige o oceanih. Pred mnogimi leti se je namreč zelo bala vsega, kar je bilo povezano z morjem in podmorskimi živalmi. Zavestno je skušala premagati to fobijo, zato se je odločila, da morski svet in živelj v njem temeljito razišče.
Za mlade bralce je ustvarila čudovit pogled na oceane in v stripovski obliki predstavila osupljivo biotsko raznovrstnost. Podganko, Bober, Kljunaš in Kljunata ježevka se tako odpravijo raziskovat obalo in svet pod morsko gladino. S pomočjo izvirnih ilustracij in zabavnega besedila spoznamo raznolikost rastlin in živali. Izpostaviti pa velja tudi pobudo ob koncu, naj tudi sami kaj storimo za ohranitev našega dragocenega planeta.
Odlomek iz besedila:
»Hidrotermalni izviri so hidrotermalni dimni jaški. Nastajajo zaradi usedanja polikovinskih žveplovih spojin, ki vsebujejo kovine, zelo iskane v industriji. Posadka Alvina jih je odkrila na 2500 metrih. Na njihovo veliko presenečenje so ob izvirih odkrili celo oazo življenja… četudi je bila temperatura nad izviri kar 400°C! Najvišji izvir, imenovan Pozejdon, je visok 60 metrov. Življenje ob hidrotermalnih izvirih je zelo drugačno, saj ni odvisno od sončne svetlobe, temveč od kemične energije, ki jo oddajajo dimni jaški!«
Samo še nekaj dni nas loči do 20. maja, ko obeležujemo svetovni dan čebel. Čedalje bolj se namreč zavedamo, da brez čebel ni prihodnosti, niti človeštva. Prav zato zaključujemo današnjo oddajo z mislijo, ki pravi: »Dobra beseda je kot med: sladka za dušo in zdravilo za telo.« Veliko lepih in zdravilnih zgodb pa najdete tudi v Knjižnici Kočevje. Prijazno povabljeni, da jih obiščete in odkrijete, katera je prava.
Tokratno oddajo Knjižni molj je pripravila bibliotekárka Špela Činkelj.
KNJIŽNI MOLJ
2. 5. 2025
Prve majske dneve naj vam polepša izbrano branje, ki so ga danes za vas pripravili v Knjižnici Kočevje.
Ann Patchett: Tom Lake
Hiša knjig, 2025
Ameriška pisateljica Ann Patchett je mednarodno prepoznavnost dosegla z romanom Belkanto, ki je preveden tudi v slovenščino. Njene pripovedi odlikujejo vsebinsko bogate, večplastne zgodbe, poln jezikovni slog in edinstven, čustven način pripovedovanja.
Bralec se znajde na severu Michigana, pomladi leta 2020. Svet se spopada z naraščajočo pandemijo, glavna pripovedovalka zgodbe Lara pa je skupaj z odraslimi hčerkami na varnem na kmetiji Nelsonovih. Pred njimi je naporno obiranje češenj v družinskem sadovnjaku, čas med delom pa si krajšajo s poslušanjem o mamini mladosti. Dekleta namreč vznemirja dejstvo, da je njihova mama bila nekoč igralka, ki je nastopala v poletnem gledališču Tom Lake skupaj s takrat še neznanim igralcem Petrom Dukom. Ta je kasneje zaslovel, a njuna igralska in ljubezenska pot se je že zdavnaj končala.
Pisateljica spretno prepleta dogodke iz preteklosti in sedanjosti. V ospredju ni zgodba o slavnem igralcu, ampak nostalgična, počasna pripoved o življenju staršev, ki so ga imeli davno pred otroki. Bralca pa ob tem nevsiljivo, a vztrajno vabi, da razmisli o lastnih življenjskih prioritetah. Nekatere je vredno na novo osmisliti, druge ohraniti, nekaj pa je takih, ki jih je bolje opustiti…
Odlomek iz besedila:
Moja dekleta so mi naročila, naj zgodbo začnem na začetku, čeprav jih začetek prav nič ne zanima. Slišati želijo tiste delčke, ki jih želijo slišati, brez vsega ostalega, ki bi jim kratilo čas. /…/ Vsa tri dekleta so sedaj že v dvajsetih letih in se zaradi svoje evolucije ter navidezne osamosvojitve ne zanimajo za zgodbo, v kateri ne bi šlo za čednega, slavnega moškega. A sem še vedno njihova mama in vedo, da me bodo morale prenašati, če si želijo priti do njega. Namestim se nazaj na kavč in začnem znova, vedoč, da jim delov, na katere čakajo, nikoli ne bom povedala.«
Alessandra Viola: Vprašaj rastlino: kako nas semena, drevesa in cvetlice učijo biti srečni
Vida, 2025
Italijanska avtorica, novinarka in televizijska producentka, ki poučuje okoljsko komuniciranje, nas vabi, da pogledamo na odnos med rastlinami in ljudmi z novega zornega kota.
V priročniku, ki se bere kot kolaž zgodb in doživetij, odgovarja na nekatera eksistencialna vprašanja – kako se povezati s svetom okrog sebe, vzpostaviti dialog, premagati osamljenost ali poskrbeti za zdravje. Poglavja se zaključujejo s t. i. rastlinskimi vajami po navdihu duhovnih vaj. Te so že stoletja preverjen način za meditacije in iskanje notranjega miru. Temeljijo na njenih izkušnjah za povezovanje z rastlinami s pomočjo umetnosti, sprehodov ali časa pred spanjem. Opisana spoznanja pa niso le plod bujne domišljije, temveč temeljijo na resnih znanstvenih raziskavah, ki so navedene v seznamu literature. Te potrjujejo, kar nam rastline na svoj nenavaden način »pripovedujejo« že ves čas.
Gre za navdihujoče, zanimivo branje, ki na berljiv, včasih tudi zabaven način, vabi k iskanju lepote v vsaki, še tako majhni rastlini. Spodbuja nas na pot drzne odločitve, da spremenimo svoj pogled. In s tem lahko spremenimo vse. Tudi svet.
Odlomek iz besedila:
»Vživljanje v rastline se lahko zdi zapletena praksa. Tako zelo smo si različni … ali pa morda ne? Naj bo veličastno drevo ali grmič, ki je zrastel v razpoki v zidu, morda obstaja rastlina, v kateri bi se lahko videli? Kdo si ne bi želel imeti moči plevela? Elegance orhideje? Bogate ustvarjalnosti sadnega drevesa? Značilnosti rastlinskega sveta niso le prilagoditve na okolje, temveč tudi dragoceni nauki, resnične življenjske lekcije, ki nas lahko navdihujejo pri vsaki dejavnosti. Vzemite si čas. Čas, ki si ga vzamete za obdelovanje vrta, sprehod po parku ali izvajanje rastlinskih vaj, lahko postane most do drugačne dimenzije – rastlinske dimenzije, kjer naglica ne obstaja in nima smisla. In to nam pomaga, da se spomnimo, da tudi mi prebivamo v tej dimenziji in da so naše skrbi pogosto nepotrebne ter pretirane.«
Mateja Kegel: Ko črke plešejo: za otroke, ki jih branje (še) ne zabava
Zgodba.net, 2025
Matejo Kegel bralci poznajo kot pisateljico, ki ustvarja za vse generacije. Kot mama dislektične deklice pa se je ob njenem opismenjevanju znašla pred izzivom, kako ji približati svet črk, branja in pisanja. Usvajanje branja je namreč za nekatere otroke precej mukotrpen in počasen proces, ki pa jim ga lahko s pravimi pristopi olajšamo. Prav njim je namenjenih 25 kratkih, preprostih in zabavnih zgodbic. Takšnih, ki jih otroci prebirajo z veseljem.
Zastavljene so tako, da je branje enostavno, zgodba razumljiva, stavki kratki. Osrednje sporočilo izpostavlja pomen prijateljstva, poguma, medsebojne pomoči in razumevanja. Kot vse veščine, ki jih pridobimo počasi in z vztrajnostjo, pa tudi pri branju velja: vaja dela mojstra, če mojster dela vajo …
Simpatična, spodbudna bralna slikanica je primerna za otroke prve triade. Z njo črke ne bodo več nagajivke in lažnivke, ampak zares prave knjižne prijateljice.
Odlomek iz besedila:
»Maša je bila vesela in radovedna deklica. Rada je risala, ustvarjala in se igrala s prijatelji. A vsakič, ko je sedla za knjige, so se začele njene težave. Črke v knjigi so pred njenimi očmi kar plesale. »Maša, zakaj tako dolgo traja, da prebereš zgodbo?« so jo včasih vprašali prijatelji. »Ne vem,« je tiho rekla, »a črke mi bežijo.« Maša ni razumela, zakaj je branje tako težko. Medtem ko so njeni sošolci hitro prebirali zgodbe in odgovarjali na vprašanja, je Maša čutila, kot da se vsaka stran spremeni v zmedo.
Rosa Navarro Duran: Don Boskovo življenje in delo
Salve, 2025
V zbirki Mladinska knjižica so pri založbi Salve izdali slikanico za otroke, ki opisuje življenje ustanovitelja salezijanske družine Janez Boska. Letos namreč obeležujemo dvestoto obletnico njegovega rojstva.
Rodil se je v skromni podeželski hiši v Piemontu, na severu Italije. Svoje življenje je posvetil delu za revne otroke, ki pod njegovim vodstvom niso bili več prepuščeni sami sebi. Ustanovil je t. i. Oratorij svetega Frančiška Saleškega, na katerem je zbiral revne, osirotele otroke in mlade. Prizadeval si je za delavske pravice, saj se je osebno zavzemal za vajence, ki so delali pri obrtnikih. Sčasoma je utemeljil tudi poklicno izobraževanje, najprej za čevljarje in krojače, prva učitelja pa sta bila kar don Bosko in njegova mama Marjeta. Kasneje je odprl še knjigoveško in mizarsko delavnico, tiskarno, nazadnje pa še kovačijo. Uspelo mu je, da je oratorij postal hiša za vzgojo, kjer so se mladi naučili obrti, molitve in življenja v složnosti.
Slikanica na kratko povzema vse temeljne dogodke iz don Boskovega življenja, bralce pa ob branju zamika, da o tem velikem učitelju in prijatelju mladih izvejo še kaj več.
Odlomek iz besedila:
»Janez že pri osmih letih dela tako trdo kot njegovi bratje. Okopava, kosi travo, obrezuje vinograd, molze krave. Priuči se kmečkega poklica, kot se bo priučil še drugih, celo čaranja in ročnih spretnosti! Čeprav so revni, čisto vsakdo, ki potrka na njihova vrata in prosi za hrano, od matere dobi skledo juhe in kos kruha, ne glede na to, na kateri politični strani je in kakšno je njegovo mišljenje. To je še ena lekcija, ki se je bo Janez naučil: izobraziti in nahraniti je treba vse, saj imajo vsi duše, ki jih je treba rešiti. Barva zastave se izbriše takoj, ko pogledate v notranjost človeka. Sprejemanje vseh Janez kasneje poimenuje politika očenaša.«
V praznično obarvan vikend pa naj vas pospremi misel kitajskega filozofa Konfucija: »Življenje se ne meri po številu vdihov, temveč po številu trenutkov, ki so nam vzeli sapo.«
Tokratno oddajo Knjižni molj je pripravila bibliotekárka Špela Činkelj.