Knjižnica Kočevje sodeluje s kočevskim Radiom Univox tudi pri oddaji Otroški brlogec, ki je na sporedu vsako soboto med 9. in 10. uro zjutraj. Opise priporočenih knjig za otroke z vsebino, ki se navezuje na temo oddaje od junija 2022 prispeva knjižničarka Tanja Mlakar Košir.

Arhiv oddaj do junija 2022

VAL IN LUNA NA MORJU

Samo še teden dni nas loči do začetka poletnih počitnic in večina nas z mislimi že poležava na plaži ter se predaja sončnim žarkom. A brez počitniškega branja si morskega oddiha ne moremo predstavljati. Pravzaprav ni važno, kam se bomo odpravili med poletnimi počitnicami, da le ne pozabimo s seboj v potovalko spakirati tudi kakšne dobre knjige.

Slikanica, ki vam jo predstavljamo danes, je kot nalašč za branje na plaži. Zgodba, ki jo je napisala Tinka Bačič, je polna morskih pustolovščin in medtem ko se boste potapljali med čudovitimi ilustracijami Polone Lovšin, boste v družbi Vala in Lune spoznavali tudi skrivnosti morskega sveta . Skupaj s starši in babico otroka že počitnikujeta na obali Jadranskega morja, kjer čofotata, raziskujeta naravo, se potapljata, poslušata škržate, nabirata školjke in uživata v morskem življenju.

Ali veste, zakaj v morski vodi plavamo lažje kot v sladki? To in še več boste izvedeli v izpostavljeni vsebini v barvnih okvirčkih, kjer so zapisana zanimiva dejstva o morju, zgodbi pa so dodane tudi fotografije različnih rastlinskih in živalskih vrst morskega sveta.

Slikanica nas spodbuja k skrbi za naravo in nas poduči, da je ohranjanje pestrosti živega okolja naša skupna odgovornost ter poziva k prizadevanju, da neprecenljivo morsko bogastvo ohranimo tudi za prihodnje rodove. Morski svet lahko učinkovito varujemo le, če ga dobro poznamo in razumemo.

Šolska vrata se bodo za dobra dva meseca zaprla, vrata naše knjižnice – Knjižnice Kočevje pa ostajajo vse poletje odprta. Vabljeni, da jih obiščite in poletje preživite v družbi dobrih knjig.

KAKO STRAŠNA JE (v resnici) TEMA

Star pregovor pravi, da za vsakim dežjem posije sonce. V teh dneh, ko kar ne neha deževati, v ta pregovor bolj težko verjamemo. A poskušajmo vseeno pogledati s sončne strani – tu je že junij, mesec, ko se začnejo šolske počitnice. Mesec, v katerem se bo marsikdo odpravil na poletno taborjenje in se morda tudi prvič soočil s svojimi strahovi. Da pa vam strah pred temo v celoti ne pokvari počitnic, vam danes predstavljamo slikanico, v kateri raziskujemo, kako strašna je v resnici tema? Lahko bi rekli, da je vse odvisno od tega, kako jo vidimo.

Deček, v tej čudoviti slikanici, ki jo je napisala Anna Milbourne, ilustriral pa Daniel Rieley, se teme boji. Po stopnicah se podijo sence, na steni so pošastni obrisi, po tleh se nekaj plazi … Ko prižge luč pa ugotovi, da ni v resnici nič strašnega – gre le za sence njegovih igrač. Nekega dne mu očka predlaga, da odideta na taborjenje. Med postavljanjem šotora prestrašenost izgine, saj nima časa razmišljati o tem, kmalu pa je tema zopet vsepovsod okrog. Na prostem je ta še večja, a deček sklene, da se je bo lotil kot uganke in strah premagal.

Zgodba spodbuja razmišljanje o svojih čustvih in skrbeh. Je odlična izbira za pogovor in pomoč pri premagovanju strahov. Slikanica ima izrezljanih veliko drobnih luknjic, ki prikazujejo različne sence in spodbujajo otrokovo domišljijo.

Zdaj pa le pogumno ugasnite luč in poskusite skozi luknjice posvetiti s svetilko – zgodilo se bo nekaj čarobnega, branje pa bo samo še bolj zabavno!

ZLATOBRAD, TAVČARJEV SKRIVNOSTNI ŠKRAT

To je zgodba  o enem največjih slovenskih pisateljev – Ivanu Tavčarju in o skrivnostnem škratu. Saj verjamete v ta mala bradata bitjeca, kajne?

Predstavljamo vam škrata Zlatobrada. Tako mu pravijo, ker pod Blegošem varuje zlato. In ker imajo škratje navado, da pomagajo tistemu otroku, ki se rodi na njihov okrogli rojstni dan, je »svojega« škrata dobil tudi Ivan. Kar 73 let je škrat Zlatobrad spremljal Tavčarja na njegovi življenjski poti in izvedel marsikatero zanimivost – o tem, kako se je kot zelo mlad zaljubil, pa o njegovem odhodu na študij, poroki, županovanju v Ljubljani in tudi o njegovih znanih delih.

Ali veste, kje je Ivan Tavčar dobil naslov za svojo najlepšo povest Cvetje v jeseni? Gre za rože, ki zacvetijo šele pozno jeseni. Ljudje jim na splošno rečemo Kristusova srajčka. V slikanici pa nam škrat razkrije tudi največjo skrivnost. Vam jo prišepnemo: te rože so posadili škratje! In ker ima vsak škrat izpod Blegoša življenjsko nalogo, da jih posadi vsaj sedem, ne bodo nikoli izumrle, tako kot ne bo nikoli izumrlo Tavčarjevo Cvetje v jeseni.

Zgodbo je napisal Ivan Sivec, ilustriral pa Jurij Engelsberger. Nastala je ob 100. obletnici Tavčarjeve smrti v okviru projekta »Tavčarjevo leto« in je namenjena otrokom od 5. – 10. leta kot prvo srečanje z našim pisateljem. To zanimivo in ravno prav hudomušno zgodbo bodo zagotovo večkrat želeli prebrati tudi mamice in očki ali pa babice in dedki. Povejte jim, da jim ne bo žal.

BODI BOLJ BERNARD

Bernard je zajček. Na prvi pogled je čisto enak drugim. Tako se tudi ves čas vede in počne stvari, ki jih pač počnejo zajčki, saj se to od njih pričakuje. A globoko v sebi začuti, da je drugačen. Ko spozna, da ga takšno vedenje vse prej kot osrečuje, sklene, da se ne bo več pretvarjal in se odloči slediti svojim sanjam.

Sprva Bernard začne z majhnimi spremembami. Ko drugi zajčki skakljajo, on hopsa in ko hopsajo, Bernard skaklja. Kmalu si upa tvegati še malo bolj. Medtem ko drugi zajčki spijo, se izmuzne iz postelje in se poda na disko ples v mesečini. Ne traja dolgo, ko napoči pravi trenutek. Opogumi se in vsem zajčkom pokaže, kdo je pravi Bernard. Pleše, se prekopicuje, šviga in miga. V mavrični opravi in posut z bleščicami osupne prav vse. Počuti se zares svobodno. Sprva so ostali zajčki zgroženi, a ne vsi – zajčica Betka je prav tako drugačna kot Bernard. In veste kaj? Kmalu postanejo enako drugačni čisto vsi. Vas zanima, kako? Pokukajte v to imenitno slikanico, avtorja Simona Philipa, ki je polna pozitivnih življenjskih sporočil o sprejemanju drugačnosti in o tem, kako ostanemo zvesti samemu sebi.

Za izjemne ilustracije Kate Hindley pa si tudi le vzemite čas – toliko, kolikor ga potrebujete. Nam je ta prikupni zajček zlezel pod kožo in verjamemo, da bo očaral tudi vas. Zaključni stavek, ki smo si ga sposodili kar iz slikanice, pa naj nam bo vsem v razmislek, ali še bolje, kar življenjsko vodilo!

»Zato pa zdaj – pa čeprav smo si (vsi) v marsičem enaki – lahko vsak zajček pritrdi … da je edinstveno biti ti, zato BODI TO, KAR SI.«

BERI IN ČEBELICE

Ob svetovnem dnevu čebel, ko se vse bolj zavedamo njihovega pomena za svoj obstoj, ne moremo mimo pretečih nevarnosti. Obstaja kar nekaj živalskih škodljivcev, ki ogrožajo življenje čebel. Njihov največji »sovražnik« je poleg sršenov medved. Čebelnjake napada ponoči, in če je to le mogoče, panj odnese s seboj, ga razbije in med poje. Niso pa vsi medvedi čebelji sovražniki. Eden bolj znanih kočevskih medvedov – medvedek Beri čebelice naravnost obožuje in je postal njihov pravi prijatelj.

Zgodba je nastala v lanski sezoni avtorskega projekta, ki v Knjižnici Kočevje poteka že četrto leto. Gre za projekt, ki je namenjen tako predšolskim otrokom, ki jim slikanice preberejo starši, kot prvošolčkom, ki se šele podajajo na pot branja, in učencem nižjih razredov osnovne šole, ki že znajo brati sami. Preko medvedkove dogodivščine otroci na zabaven način spoznavajo nove knjige, pri tem pa preživljajo kvaliteten prosti čas ob bogatenju besednega zaklada in utrjevanju branja.

Medtem ko se je medvedek Beri potepal po naši prelepi Kočevski in spoznaval njene čudovite kotičke, pa ni mogel mimo čebelic. Čebelarstvo ima v naših krajih bogato zgodovino in tradicijo, ki jo je nadvse zanimivo spoznavati. Ko je Beri ugotovil, da so medvedi čebelji sovražniki, se je odločil, da to nemudoma spremeni. Odločno se je odpravil na pot k iskanju prijateljstva in sobivanja.

Zgodba Beri in čebelice je del zbirke Berijeva dogodivščina po Kočevski, ki je v knjižni obliki izšla pred kratkim. Avtorici sta knjižničarki z otroškega in mladinskega oddelka Knjižnice Kočevje Tanja Mlakar Košir in Irena Živković Milosavljević. Vse knjižice iz te zbirke si lahko tudi izposodite. V kratkih zgodbicah bodo najmlajši spoznavali našo okolico, današnja zgodbica pa jih bo popeljala v svet čebelic.

In kaj lahko za čebelice storimo mi? Lahko sledimo zgledu medvedka Berija in postanemo njihovi prijatelji. K ohranitvi čebel lahko prispevamo že tako, da med in druge čebelje pridelke kupujemo lokalno in podpiramo kočevske ter slovenske čebelarje. Na svoje vrtove in balkone lahko posadimo tudi čebelam prijazne cvetlice, postavimo gnezdilnice in o pomenu čebel osveščamo naše najmlajše.

KAKO OTROCI PO SVETU PRAZNUJEJO PRAZNIKE

Dodobra smo že zakorakali v prvomajske počitnice, praznična dneva pa sta tudi že tik za vogalom. Prvi maj ali praznik dela praznujejo v večini držav po svetu, v Sloveniji pa imamo poleg prvega prost tudi drugi dan tega pomladnega meseca, kar lahko izkoristimo za krajši oddih.

Ste se kdaj spraševali, kako je videti velika noč v Rusiji ali noč čarovnic na Irskem? To seveda ni oglas za prvomajske počitnice v tujini. Ob prihajajočem prazniku vam predstavljamo slikanico, ki nas bo odpeljala malo naokrog, po svetu. In to zastonj! Spoznali bomo, zakaj sploh imamo praznike, koliko so stari in kaj ljudje praznujejo. Izvedeli pa bomo tudi, kako jih drugod po svetu praznujejo otroci.

Ste že kdaj slišali za festival sonca ali praznik luči? Če ste vsaj malo radovedni, se nam pridružite na bralnem popotovanju po novih kulturah, ki sta jo napisali Helena Haraštova in Pavla Hanačkova, ilustrirala pa Michaela Bergmannova. Odpotovali bomo na različne konce sveta in spoznali veliko novih prijateljev, hkrati pa se bomo lahko tudi brez težav udeležili kresovanja v domačem kraju. Je sploh lahko še bolj enostavno?

KAKO NASTANE KNJIGA

Jutri, 23. aprila, praznujemo prav poseben dan, ki ga je Unesco v počastitev vseh književnikov sveta leta 1995 razglasil za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Praznik knjige je povezan s starim ljudskim običajem, ki izhaja iz Katalonije, ko so si Katalonci na dan svetega Jurija 23. aprila podarjali vrtnico in knjigo. Slovenija pa je ena redkih evropskih držav, ki praznik knjige praznuje kar cel teden.

Ste se kdaj vprašali, kako sploh nastane knjiga? V slikanici, ki jo predstavljamo danes, boste izvedeli prav to.

Vse se začne z eno samo, samcato zamislijo …

Zamisel za to knjigo je dobila avtorica Becky Davies in v sodelovanju z ilustratorko Patricio Hu je nastal ta zares navdihujoč in poučen ilustrirani vodnik, ki nas vodi skozi celoten proces ustvarjanja knjige. V njem bomo izvedeli vse od pisanja, urejanja, ilustriranja, preverjanja in oblikovanja, pa tudi nakupa avtorskih pravic, oglaševanja in tiskanja. Ponuja nam zares natančen vpogled v nastanek knjige in je idealen za vse otroke, ki radi pišejo in rišejo svoje lastne zgodbe.

Se vam je utrnila odlična zamisel? Hitro jo zapišite, morda vas spodbudi k razvijanju in oblikovanju čisto nove, samo vaše zgodbe. Ali pa v roke vzemite kakšno zares zanimivo knjigo – na dan, ko praznujemo bralci vsega sveta, vam je lahko to še posebej v zadovoljstvo.

PRIMER IZGINULE GOSENICE

Gosenice sodijo med večje škodljivce na domačem vrtu, saj se rade ponoči sprehajajo naokoli in malicajo liste naših rastlin, a tudi one so del nepogrešljive narave. Danes z vami delimo zgodbo o skrivnostnem izginotju ene od njih.   

Simon med urejanjem vrta opazi, da nekaj manjka. Že nekaj dni ni videl svoje prijateljice gosenice. Le kam bi lahko šla, se sprašuje radovedni mišek. Za pomoč pri iskanju prosi prijateljico Marjetko, ki od navdušenja takoj sprejme skrivnostno detektivsko nalogo. Medtem ko sledita namigom in svoja opažanja skrbno beležita, skupaj odkrivata tudi čarobni svet narave. Jima bo uspelo zaključiti skrivnostni primer izginule gosenice?

Zgodbi so dodani zapiski s terena, kjer se bodo otroci učili o naravi in izvedeli veliko novega. Zanimivi pa niso samo zapiski in narava, ampak tudi glavna lika, ki sta narejena s prav posebno rokodelsko tehniko – polstenjem. Ob koncu knjige pa je še dodatek za ustvarjalne, ideja za delavnico v naravi – ta nas po korakih vodi do čudovitega končnega izdelka.

Knjiga je nastala po scenariju za TV nanizanko, ki jo je mogoče spremljati po vsem svetu. Avtorja sta mož in žena, filmska ustvarjalca Eric Hogan in Tara Hungerford. Primer izginule gosenice je del zbirke Mulci v škornjih, ki otroke seznanja z vajami čuječnosti in jim predstavi čarobnost narave. Obenem je tudi odlična spodbuda, da preživijo več časa na prostem in se z naravo povežejo. Morda na kakšnem nočnem obisku srečajo tudi male lačne ponočnjake in spotoma, tako čisto mimogrede, rešijo še kakšen skrivnostni primer.

VELIKA ZMEŠNJAVA V VELIKONOČNI VASI

Da bo barvanje velikonočnih jajčk in odvijanje čokoladnih zajčkov potekalo v popolnem vzdušju, smo za vas danes pripravili slikanico z naslovom Velika zmešnjava v Velikonočni vasi.

Znova je v deželo prišla pomlad in vsi prebivalci Velikonočne vasi so pridno delali, da bi bila velika noč za ves svet zares vesela. No, skoraj vsi so pridno delali. V velikem rdečem kokošnjaku na koncu vasi so kokoši pripravljale pravi upor. »Le kako je mogoče, da zajce imenujemo velikonočni zajčki, me smo pa še naprej samo kokoši?« so se spraševale. Prepričane so bile, da se jim dela krivica in da so one tiste, ki naredijo večino dela. Niso se mogle sprijazniti s tem, da so jim zajci ukradli slavo. Vse to pa je na svoja velika uhlja »vlekel« sivi zajec in urno stekel v vas, da bi opozoril župana. Kakšna zmešnjava je nastala potem in ali bo to ogrozilo praznovanje velike noči, boste izvedeli v tej simpatični slikanici, ki jo je ustvarila Ivana Šivak, prevedla pa Ivanka Filipan.

Na YouTube kanalu Knjižnice Kočevje lahko najdete zgodbico, ki jo je priredila knjižničarka Tanja prav po današnji slikanici.

Naj bo ta nadvse zabavna zgodba uvodni skok v pisane in razigrane praznike, s čim manj zmešnjav!

POMAGAJMO ČEBELAM

Ali ste vedeli, da veljajo čebele za najpomembnejša živa bitja na svetu? Tako so razglasili znanstveniki na inštitutu Earthwatch v Londonu. Hkrati so tudi opozorili, da jim grozi izumrtje. Zagotovo ste že slišali tisti znani Einsteinov stavek: »Če izumre čebela, bo tudi človek.« Morda lahko skupaj to preprečimo, zato vam danes predstavljamo slikanico z naslovom, Pomagajmo čebelam.  

Avtorica Katie Daynes je v sodelovanju z ilustratorko Roisin Hahessy ustvarila slikanico, v kateri želi poudariti pomen čebel kot glavnih opraševalk. Ker ljudje s svojimi nepremišljenimi dejanji in posegom v okolje ogrožamo ta čudovita mala bitjeca, so se po pomoč zatekla k skupini otrok. Jim bo uspelo najti način in jim pomagati? Slikanica nosi pomembno sporočilo o biotski raznovrstnosti in naravnem ravnovesju ter ponuja veliko predlogov, kako lahko tudi sami pomagamo čebelam.

H knjigi je svoj dodatek prispevala tudi Čebelarska zveza Slovenije in predstavila, kako je s čebelami in čebelarstvom v Sloveniji. Otroci bodo spoznali slovensko avtohtono čebelo, čebelnjake in panjske končnice ter izvedeli, kakšne so prednosti medu slovenskih čebelarjev. Preko QR kode pa lahko mladi bralci dostopajo tudi do izobraževalnih vsebin, ki jih objavljajo na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije.

In še zanimivost – ko boste naslednjič jedli pico, se le spomnite na čebelice in se jim zahvalite. Brez njih te slastne popularne jedi sploh ne bi bilo. Oprašujejo namreč cvetove paradižnika in paprike, pa tudi čebulo in slastna zelišča, ki so sestavni del te svetovno znane italijanske specialitete. Da ne govorimo o čokoladi! Si predstavljate življenje brez čokolade?

 

In še vabilo Knjižnice Kočevje: Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke vas v sodelovanju z društvom Tačke Pomagačke danes, 1. aprila, ob 10. uri vabijo na bralno urico, na kateri se jim bosta pridružila prav posebna gosta.

Lepo vabljeni, zabavno bo!

PIKA PIKAPOLONICA: DARILO ZA MAMICO

Danes je prav poseben dan. Dan, ko z drobno pozornostjo mamam izkažemo svojo ljubezen in hvaležnost. Če tudi vi še razmišljate, kaj ji boste podarili, vam bo morda v pomoč današnja slikanica z naslovom Pika Pikapolonica: Darilo za mamico.

Pika je čudovita majhna pikapolonica. V šoli  izdelujejo darila za svoje mamice in spretna mala Pika izdela čudovito darilo. Na poti domov pa ga veter in dež popolnoma uničita. K žalostni Piki se priplazi polž in ji predlaga, naj izdela novega. Predlog z veseljem sprejme, a tokrat nima niti najmanjše ideje, kaj izdelati. Po navdih se odpravi h gosenici, na poti pa za idejo povpraša še pajka, čebelo in mravljo. Bo Piki uspelo izdelati posebno in zares neverjetno darilo, ki bo mamico razveselilo?

Slikanica avtorja Quentina Grebana, otroke spodbuja k ustvarjalnosti in jih opogumlja, da lahko s pomočjo prijateljev rešimo še tako nemogoče situacije. Zgodbo odlično dopolnjujejo prisrčne ilustracije, ki se jih kar ne boste mogli nagledati.

Vsem mamam želimo vse najlepše za današnji praznik! Lepa pozornost, ki nariše nasmeh na obraz, pa je lahko tudi pesem.

Pesem za mamo

Ne bom lovila zvezdic-

na nebu naj žarijo.

Rož ne bom iskala-

kjer so, tam naj cvetijo.

Nič ptičk ne bom prosila,

da pesmice bi pele-

naj letajo, kjer hočejo

proste in vesele.

 

Sama bom zapela

pesem iz srca,

pa bo najbolj vesela

moja mamica!

(Neža Maurer)

PRISLUHNIMO DREVESOM

Vsi smo že naveličani sivih in hladnih zimskih dni, zato je današnji vodič za otroke po Arboretumu v Volčjem Potoku odlična izbira za vstop v živahno in toplo pomlad.

Kos lesa, ki je v resnici živo bitje po imenu Woody, nas vabi, da se skupaj odpravimo na obisk k nekaterim njegovim najljubšim drevesnim prijateljem. V knjižici, ki jo predstavljamo danes, spoznamo deset dreves, pri katerih je treba opraviti tudi nekaj nalog. Ste pripravljeni iskati, opazovati in meriti? Vse, kar potrebujete, je svinčnik in papir ter kakšna barvica. In seveda izlet v Arboretum. Da bomo drevesa zares spoznali, jih je treba opazovati v različnih letnih časih­ tako – imamo razlog, da se v to cvetočo oazo vrnemo večkrat. V Arboretumu uspeva približno 3.500 vrst in sort iglavcev in listavcev, trajnic ter samoniklih zelnatih rastlin. Da je vse skupaj še privlačnejše, pa so posadili tudi cvetlice.

Če nameravate obiskati to čisto pravo zakladnico rastlin, se prej ustavite še v naši knjižnici in si izposodite knjižico, o kateri pišemo danes. Naloge v njej je mogoče rešiti brez pomoči, sprehod po učni poti za opazovanje dreves pa bo še bolj zanimiv in zabaven.

Zamisel, besedilo in fotografije je prispeval Matjaž Mastnak, ilustracije pa Igor Ribič.

In še namig ali manjši opomnik za vaš koledar – najbolj odmevna spomladanska razstava cvetja in tulipanov v Arboretumu poteka v aprilu. ­

POMLADNA ZAKLADNICA RECEPTOV, USTVARJALNIH IDEJ IN MODROSTI

Dobrodošli v hiški na podeželju, kjer se lahko preizkusite v pomladni ustvarjalnici in preko različnih zabavnih dejavnosti spoznate ta živahni letni čas. V tej prikupni zakladnici receptov, ustvarjalnih idej in modrosti, avtorice Angele Ferraro – Fanning, boste našli veliko priročnih veščin in se hkrati učili tudi o naravi. Ob kratkih in jasnih razlagah boste lahko po korakih pripravili slastne cvetlične piškote, vzgojili jagode, pripravili pisano kopalno sol in iz nabranih materialov izdelali vetrne zvončke.

Hiška na podeželju je opremljena tudi s koristnimi namigi, tako bo branje še v večje veselje. Ročne, kuharske in vrtnarske veščine pa bodo samo še bolj enostavne in zanimive. Priročnik je odlična spodbuda za otrokovo ustvarjalnost, ki v ospredje postavlja spoštovanje narave.

Tople ilustracije pričarajo popolno pomladno vzdušje, za gostoljubje in domačnost pa je v hiški na podeželju prav tako poskrbljeno. Gre za planetu prijazno knjigo, kar pomeni, da je tiskana na predelanem papirju in v celoti izdelana iz odpadne embalaže.

Pomlad je skoraj že tu. Jo tudi vi že komaj čakate?  

24 UR NA ANTARKTIKI

Vstopili smo že v meteorološko pomlad, vreme pa ostaja še kar naprej precej zimsko. Če pritisne še hud mraz, bomo imeli občutek, kot da smo na Antarktiki. Pravzaprav ne vemo čisto zares, kakšen je ta občutek, si pa lahko zelo slikovito predstavljamo, medtem ko prebiramo današnjo stripovsko pustolovščino.

Vas zanima, kako izgleda delovni dan v raziskovalni bazi na Antarktiki? Pridružite se mehaničarki Viv in raziščite pokrajino. Spoznali boste lokalne živali in morda našli kakšno skrivnostno bitje, ki ga doslej ni videl še nihče. Pokukajte tudi v podvodni svet, presenečeni boste, koliko živih bitij najdemo na najnenavadnejših krajih. V 24 urni pustolovščini boste izvedeli veliko dejstev o tej miroljubni celini, kot na primer, da gre za naravni rezervat, posvečen znanosti in miru. In da je na tem najodročnejšem delu sveta veliko raziskovalnih postaj, na katerih živijo in delajo ljudje z vseh koncev sveta. Izvedeli boste tudi, da sta samo dva antarktična letna časa. Uganete, katera?

Avtorja stripa sta Andy Prentice in Laurent Kling, namenjen pa je vsem radovednim otrokom, ki se želijo podati na polarno ekspedicijo in tudi tistim, ki bi raje ostali doma, na toplem. Kakorkoli že, gre za izjemen kraj, ki ga je zares zanimivo spoznavati.

BAVBAV BRUNDA                                                                                                      

Na severnem tečaju je največja in najbolj kosmata polarna medvedka neizmerno uživala svoje življenje. Lovila je ribe, brundala in se sončila na ledeni gori. Najverjetneje je pojedla kakšno ribo preveč, ker se je del ledene gore odlomil in odneslo jo je na odprto morje. »Ojoj, ojoj,« je brundajoče vzklikala in si mislila, da zagotovo ne more biti slabše. Pa se je izkazalo, da je lahko še veliko slabše. Odneslo jo je na otok, poseljen z rjavimi medvedi. Ti so se prestrašili in takoj krenili v napad, saj še nikoli prej niso videli kaj tako strašnega – Bavbava z dlako čudne barve …

Kako se zgodba razplete, vam ne moremo izdati, obljubimo pa, da vas bo nasmejala. Nekatere strani so obogatene tudi s šaljivimi komentarji, ki naredijo slikanico še bolj zanimivo. Zgodba pa ni samo zabavna, nosi tudi pomembno sporočilo o tem, da imaš lahko nekoga rad ne glede na barvo kože, velikost, obliko … Živahne ilustracije lepo zaokrožijo to čudovito zgodbo, ki vas bo na mah osvojila in jo boste želeli prebirati znova in znova.

Slikanica je novost na naših knjižnih policah, ustvarila pa sta jo avtorja svetovnih uspešnic David Walliams in Tony Ross, ki podirata vse rekorde. Njune knjige so prevedene v petdeset jezikov, prodane pa v več milijonih izvodov. To je kar veliko otrok, ki se smejijo po vsem svetu. Bi se smejali tudi vi?

KURENT                                                                                                                        

»Kdo je v goste pridivjal?

je to človek, je žival?

Poskakuje na vse konce

in otresa svoje zvonce.«

Ste ugotovili za koga gre? Uganka Anje Štefan iz knjige Svet je kakor ringaraja je ravno pravšnji uvod v današnjo slikanico.

Stara pravljica pripoveduje, da je bil Kurent sirota. Pri bogatem kmetu si je našel službo in postal pastir. Po sedmih dolgih letih dela se je odločil, da se odpravi po svetu. Vzel je sedem prisluženih belih vinarjev in suknjico ter se odpravil med ljudi. Bil je zelo dobrega srca, zato je ves prisluženi denar razdelil, ostala pa mu je le še suknjica. A tudi to je Kurent podaril beraču, ki mu je, v zameno za dobroto obljubil, da ga obdari, kakorkoli si zaželi.

»Pa mi dajte goslice, da bo zaplesal vsak, kdor jih bo slišal! In tako puško, ki ne bo nikoli zgrešila! In sodček, ki ne bo nikoli prazen!«

In vse to je Kurent tudi zares dobil in s pridom uporabljal. Kaj vse je počel in koga je na poti srečal, si lahko preberete v zgodbi o Kurentu, ki jo je po ljudskih motivih priredila Liljana Klemenčič, ilustriral pa Matjaž Schmidt. Na tole pustno soboto bo zgodba kot nalašč pred spanjem, lahko pa ob njej tudi zaplešete, če se vam bo ljubilo! Za dober ritem pa si lahko zapojete naslednjo pesem …

ZAPLEŠITE NAM, MAŠKARE

Zaplešite nam, maškare,
da zima se prestraši,
prinesemo vam flancate
in krofi bodo vaši.

Še jaz nataknem si klobuk
in z vami grem noret,
ne bom doma, ko pust igra
na svoj narobe svet!

(Anja Štefan)

ZIMSKI ŽIVŽAV                                                                                                           

Letošnje zimske počitnice nam je zima na Kočevskem nasula snega in čeprav gredo počitnice počasi h koncu, ni nobenega razloga, da se zaključi tudi zimsko vzdušje. Udobno se namestite in se skupaj z nami odpravite v nadvse očarljivo mesto. Presenečeni boste, kaj vse se lahko zgodi v enem samem zimskem dnevu.

Danes vam predstavljamo slikanico z naslovom Zimski živžav. Gre za nagrajeno kartonko nemške ilustratorke Rotraut Susanne Berner, ki je prejela Andersenovo nagrado 2016. Slikanica je del zbirke o letnih časih in je brez besedila. A pozor! Kljub temu ali pa ravno zaradi tega boste v njej našli nešteto drobnih zgodb o ljudeh in živalih v nadvse živahnem mestu in njegovi okolici.

Spoznajte gospoda Matjaža. Vsako jutro teče do parka. Pa Ajdo in Mikija, ki se odpravita nakupovat božično drevesce. Lahko se pridružite Tini, ki se odpravlja v park drsat ali pa priskočite na pomoč Suzani pri nakupu novega klobuka. Ta velika ilustrirana knjiga vas bo spodbudila k opazovanju in spremljanju dogajanja. Sedem velikih ilustracij vam bo podrobno predstavilo značilnosti tega letnega časa, stran za stranjo pa boste do potankosti spoznali različne ljudi, vsakega s svojo zgodbo. Likom boste lahko sledili skozi celotno slikanico in si skupaj z otroki izmišljevali čisto nove zgodbe. Ob tem bodo vaši najmlajši prepoznavali delčke svojega sveta, hkrati pa se bodo učili o neskončnih načinih življenja, dela in zabave pozimi.

Slikanica je primerna za predšolske otroke in otroke prvih razredov osnovnih šol, ob njej pa se bo zabavala vsa družina. Le pokukajte vanjo, zabava zagotovljena!

PREŠERNOVA PRVA LJUBEZEN

»To je zgodba o štirih robotkih in največjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu.« Tako se glasi uvodni stavek in že na začetku nam da jasno vedeti, da gre za duhovito slikanico. V njej skupaj z vesoljčki na preprost način odkrivamo in spoznavamo enega najbolj pomembnih Slovencev – Franceta Prešerna in njegova dela. Namenjena je otrokom od 5. do 10. leta, kot prvo srečanje z našim največjim pesnikom, pa tudi očetom, mamicam, dedkom in babicam.

Ko vesoljčki modela URI-14 pridobijo najpomembnejše podatke  o Francetu Prešernu, sklenejo, da bodo raziskali podrobnosti. Ugotovijo, da Prešeren ni bil srečen in pesmi ni posvečal samo Primicevi Juliji. Pisal je tudi eni od svojih prvih ljubezni, Mariji Kljun. Vesoljčki se s pomočjo časovnega stroja dokopljejo do pomembnega podatka – ljubezen med Marijo in Francetom sicer obeta, a je Marija s svojimi neprimernimi besedami naredila usodno napako. Le kaj tako usodnega je lahko izrekla, da je France z njo prekinil vse stike?

Avtorja slikanice sta Ivan Sivec, ki je že dve desetlji med najbolj branimi slovenskimi pisatelji in Jurij Engelsberger, eden najbolj priznanih sodobnih slovenskih avtorjev, ki je ustvaril že več kot trideset slikanic oz. knjižnih ilustracij.

KAM JE IZGINIL SNEG?

Pa smo ga dočakali! Sneg je končno pobelil našo deželico, zapadlo pa ga je dovolj, da je povzročil neizmerno veselje otrok in zmedo na naših cestah. A za vsakim dežjem (in snegom), vedno posije tudi sonce.

Snežena kraljica, ki ima zimo vedno pod strogim nadzorom, je v svojem kraljestvu budno spremljala zadovoljstvo otrok. Ti so se sankali, smučali, kepali in delali sneženega moža. Od veselja so kar vriskali in niti opazili niso, da jih zebe v prste. Tako so se zabavali vse do večera, ko so pospravili sani in smuči ter se odpravili v tople domove. Snežena kraljica je bila vesela, da so z zimo vsi zadovoljni, a se ji je vseeno malce čudno zdelo, zakaj ponoči ni nikogar več zunaj. Potem pa jo je prešinila enkratna zamisel:« Morda pa je zdaj čas, da se tudi sama malo zabavam,« je rekla. »Otroci spijo in ne bodo tekali za menoj in me cukali za lase.« Priredila je pravo snežno zabavo, ki je trajala pozno v noč.

Kako se je zabavala Snežena kraljica in kdo vse se je skupaj z njo zabaval, lahko preverite v novi zimski slikanici avtorice Mojiceje Bonte. Izvedeli pa boste tudi, kaj se zgodi, ko zaradi nočnih vragolij Snežena kraljica zjutraj dolgo spi. Če vas za zimske radosti ne navduši zgodba, pa vas bodo zagotovo čudovite ilustracije Vesne Benedetič.

PRODAJALEC SREČE

V prvih dneh novega leta si ljudje običajno namenjamo prijazna voščila, v katerih si zaželimo predvsem zdravja, denarja in sreče. Sami sebi obljubljamo, da bomo boljši, bolj zdravi in to leto prav zares srečni. Pa nam ne gre vedno po načrtih. Ko bi vsaj obstajala takšna prodajalna, v kateri bi lahko vse naše obljube čisto enostavno kar kupili. In mi smo jo našli!

Predstavljamo vam gospoda Goloba. Je prodajalec. S svojim starim kombijem obiskuje stranke. Nič takšnega, kajne? O, pa je, prodaja namreč srečo! V pločevinkah! Majhnih in velikih, ali pa kar v družinskem pakiranju! Da se sreče ne da kupiti? S tem se gospod Golob ne bi strinjal. Ne da se je kupiti po polovični ceni! Povpraševanja pa je veliko. Gospa Prepelica jo kupi, pa gospa Sinica tudi, in gospa Smrdokavra. Gospod Kanarček poskuša celo barantati za nižjo ceno, a mu seveda ne uspe. Se pa najde tudi kdo, ki sreče noče. Gospod Škorec je eden takšnih – umetnik je in sreča bi samo uničila njegov ustvarjalni navdih. Umetniki pač morajo trpeti.

Ste za pločevinko sreče? Pustite domišljiji prosto pot, morda zaslišite glasno trobljo in zagledate gospoda Goloba v svojem starem kombiju ali pa si v knjižnici izposodite zgodbo, ki sta jo ustvarila Davide Cali in Marco Soma. Če sreče ne odkrijete prej, jo boste delček zagotovo začutili ob listanju te čudovite slikanice.

NOVOLETNI MRAZ

Letošnje božično novoletne počitnice so nam prinesle nadpovprečno visoke temperature, meteorologi pa nam za silvestrsko noč celo napovedujejo eno od najtoplejših noči v zgodovini. Zeblo nas zagotovo ne bo, vsaj ne tako, kot zebe Modrega Zajca v pravljici, ki jo predstavljamo danes.

Modri Zajec si je najbolj želel, da pomlad čimprej potrka na vrata, saj je zima s svojim neskončnim mrazom, ki so ga občutila vsa živa bitja, rezala prav do kosti. Kljub mrazu je bil ponosen, saj je svoj brlog odlično zaščitil pred mrazom. Ko je že mislil, da bo zimo preživel na toplem, pa je nekam čudno zapihljalo. Ojoj, luknja na zadnji strani brloga! Zaskrbljen in jezen je hitro našel suho listje in travo – rešitev, ki pa ni trajala dolgo. Vsakokrat, ko se je odpravil nabirat novo listje in se premražen vrnil domov, je ugotovil, da je luknja prazna. Le kaj se dogaja? Mu nemara kdo nagaja?

Novoletna zimska pravljica je del zbirke Leto pravljic, v kateri je 12 čudovitih knjigic z zgodbami o živalih in drugih naravnih bitjih. So okoljsko naravnane, saj so izdelane iz recikliranega papirja. Pravljice so delo avtorice Maje Monrue in ilustratorke Mateje Pivk,  obarvane pa so s slovensko tradicijo. Zgodbe otroke učijo o sočutju, prijaznosti in veri vase ter odpirajo prostor otroški domišljiji.

Naj vam prostora za pravljice in njihovo čarobnost tudi v letu, ki prihaja, nikoli ne zmanjka!

BOŽIČ! BOŽIČ!

Bi se strinjali s trditvijo, da nihče na svetu ne zna bolje okrasiti božičnega drevesca kot veverice? Spretno plezajo po drevesih in zelo so gibčne! Pri okraševanju jelke pa imajo menda nemalo težav. Tako namreč pravi priznani litovski avtor knjig za otroke in ilustrator Kestutis Kasparavičius. V svojih duhovitih zgodbah najraje upodablja živali in tudi  v današnji slikanici je božična pustolovščina rezervirana prav za njih.

V zbirki enajstih zgodb, v katerih se živali znajdejo v nenavadnih in humornih situacijah, boste izvedeli, da znajo koze zelo dobro smučati ter da jim gre skakanje na smučarski skakalnici odlično od kopit. Mačke so izvrstne drsalke, ki morajo biti nadvse previdne, da se jim ne udre led, saj mrzle vode resnično ne prenesejo. Svoje drsališče pa imajo tudi ribe, le da te drsajo v vodi z glavo navzdol, kar je mnogo zabavnejše, saj hkrati drsaš in se potapljaš. Bi poskusili? Zbirka je polna zabavnih prigod, kjer boste izvedeli, kako se na božič pripravljajo različne živali.

Začenjajo se božično-novoletne počitnice, s tem pa tudi priložnost, da nekaj prostih uric namenite dobrim knjigam. Naj vam zgodbe polne topline pričarajo čarobnost prazničnih dni v družbi vaših najdražjih!

BOŽIČNO DREVESCE                                                                                                

Ste že postavili božično drevesce ali ste med tistimi, ki se ravnajo po običajih in ga okrasite 24. decembra? Bo smrečica naravna ali umetna? Velika ali majhna? Če ste se znašli v dilemi, vam bo morda pri odločanju v pomoč današnja slikanica.

Pri prodajalcu božičnih dreves vse drhti od pričakovanja. Bliža se tisti dan, ko bodo drevesa dobila poseben naziv – postala bodo čudovita božična drevesa. Eno izmed njih pa je še posebej vznemirjeno. Najmanjše med njimi vse leto komaj čaka na dan, ko bo okrašeno z lučkami in obkroženo z darili in srečnimi otroki. A druga drevesa so mnenja, da je še premajhno in ne more nositi vseh lučk, poleg tega pa ima ob vznožju komaj dovolj prostora za eno darilce. Malo Drevesce načne dvom. Kaj, če imajo prav in je res še premajhno, da bi ga kdo izbral?

Zgodbo o malem Drevescu, ki verjame v svoje velike sanje in sledi svojemu srcu, je napisala in ilustrirala Ruth Wielockx. Ganljiva božična slikanica je primerna za majhne in velike otroke, v njej pa boste srečali tudi Božička. In če mu še niste napisali pisma, pohitite, do božičnega večera nas loči le še teden dni.

SNEŽKINO BOŽIČNO DARILO

Dodobra smo zakorakali v veseli december in s prižigom prazničnih lučk sta nas na predvečer Miklavža že obiskala Snežna vila in Miklavž. Decembrski čas je kot nalašč za druženje in zabave s prijatelji, česar pa se zelo veselijo tudi današnji knjižni junaki.

Zajčica Snežka ima najraje od vsega igro s prijatelji. Mišek, lisjak in medved pa se tudi že veselijo skupnih vragolij. Sankanje na Medenem hribu bi bilo noro zabavno, če le ne bi bril ledeno mrzel veter. Tudi drsanje na Srebrnem jezeru jim kmalu prepreči mraz. Nabiranje storžev v Hrastovem gozdu se sliši imenitno, a kaj ko prične snežiti in Snežkin edini prijatelj, ki še ni obupal nad mrazom, oddrgeta domov. Mala zajčica ne bi mogla biti bolj žalostna. Ko se sama vrača domov, se v mesečini nekaj zalesketa. Srebrn kovanec je! Snežka se v hipu nečesa domisli. V Jazbečevi trgovini kovanec zamenja za poseben zavojček in se doma takoj loti dela. Bo pravočasno izdelala topla božična darila za svoje prijatelje?

Ganljivo zgodbo o malem zajčku z velikim srcem je napisala in ilustrirala Rebecca Harry. Slikanica z bleščečimi detajli bo navdušila naše najmlajše, ob ljubki zgodbi pa bodo spoznavali tudi pomen pravega prijateljstva. Zgodba polna topline in sijoče čudovita – ravno pravšnja za praznični čas, ki prihaja!

MIKLAVŽEVI ČEVELJCI                                                                                         

Zagotovo ste že kdaj občudovali nebo v rožnatih odtenkih, ko se je večerna zarja čarobno obarvala v rdeče. Ljudsko izročilo pravi, da takrat  Miklavž piškote peče.

In v današnji slikanici jih je napekel za celo vrečo. Medtem ko si pripravlja oblačila za na pot in lošči čevlje, ga doseže čuden vonj, kakor da bi se nekaj žgalo. Ojoj, piškoti! Nesrečni Miklavž je sprva obupan, a ne bo dovolil, da ga zažgani piškoti spravijo v slabo voljo. Ko pa namesto robčka pograbi krpo, s katero je loščil čevlje, da bi si z obraza obrisal potne kapljice pa ugotovi še, da so izginili tudi njegovi čeveljci. Težavam kar ni videti konca. Še dobro, da ima njegov osel odlično idejo. Bo Miklavžu sploh uspelo pravočasno najti čeveljce in obdariti otroke?

Zgodbo o izginulih Miklavževih čeveljcih je napisala Laurence Bourguignon, z ilustracijami pa opremila Annette Boisnard. Dolgi večeri so kot nalašč za branje, slikanica pa je odlična izbira za vstop v prazničen december. Da pa bo čas do božiča zares pravljičen, se nam lahko v Knjižnici Kočevje, 8. 12. ob 17. uri, pridružite na pravljični urici z ustvarjalno delavnico.

BRAVINA LJUBEZEN REŠI PICCOLINO                                                              

Današnja slikanica nas popelje v Istro – polotok v  Jadranskem morju, kjer na lepem in sončnem zemljišču tik ob morju stoji mogočna, 100 let stara oljka. Vsako leto je bila zelo pridna in obrodila veliko plodov, iz katerih je nastalo najboljše oljčno olje na svetu, zato je dobila ime Brava. Njen gospodar Josip za njo zelo lepo skrbi, a ko nekega dne v njeno bližino posadi mlado oljkico Piccolino, se nad Bravo zgrnejo temne misli. Jo bo Josip posekal in nadomestil z mlajšo oljkico? Njene skrbi odžene beli golob, ki neopazno sede nanjo in ji prišepne pomemben namig. Brava spozna, da so njeni strahovi neutemeljeni in odloči se, da bo poskrbela za Piccolino ter ji s svojo življenjsko modrostjo in srčnostjo pomagala skozi težke trenutke.

Zgodba o stari in mladi oljki je prva knjiga iz zbirke Gugalnica za dva. Ta združuje osem knjig, ki energijsko in barvno izhajajo iz čaker, naših energijskih centrov. Bravina ljubezen reši Piccolino je rdeča knjiga, ki simbolizira prvi energijski center, korensko čakro. Avtorica te poučne zgodbe je Ksenija Bažon, ilustracije pa je prispevala njena hčerka Tea Bažon. Slikanica tako otroke kot odrasle uči razumevanja in sočutja. Pokaže nam, kako krepiti svojo samozavest in samopodobo, odrasle pa še dodatno spodbuja k razmisleku o svoji odgovornosti, ki jo nosimo do mlajših generacij. Zgodba za osebno rast, ki jo bomo prebirali znova in znova, ob tem pa mimogrede spoznavali tudi vrednost naravne in kulturne dediščine.

BELA POT: KNJIGA O MLEKU ZA RADOVEDNE OTROKE                          

Včeraj smo praznovali dan slovenske hrane. Osrednja tema Tradicionalnega slovenskega zajtrka je bila mleko in mlečni izdelki,  letos pa je potekal pod sloganom »Zajtrk z mlekom – super dan!«

Osnovne šole, vrtci ter zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami na ta dan pripravijo različne dogodke, s katerimi otroci spoznavajo pomen lokalne hrane in zdrav način prehranjevanja.  Za zajtrk postrežejo tradicionalna slovenska živila, kot so med, mleko, maslo, kruh, jabolka ali drugo sadje lokalnega oziroma slovenskega porekla.

Pobrskali smo po knjižnih policah in tokrat izbrali tematsko obarvano slikanico z naslovom Bela pot: knjiga o mleku za radovedne otroke.

Tina in Tinček sta bratec in sestrica, ki zelo rada raziskujeta. Nekega jutra, ko z dedkom sedita pri zajtrku in jim babica pripravlja mlečne dobrote, postaneta radovedna. Izvedeti želita, kako nastanejo jogurti, zakaj se skisa mleko in kakšni siri so najboljši za otroke. Svojo  radovednost še stopnjujeta, zato jima dedek predlaga nov raziskovalni pohod in tako se po odgovore podata kar v Ljubljanske mlekarne.

V slikanici, ki jo je napisal Bruno Majer, ilustriral pa Dubravko Baumgartner, otroci na poučen in slikovit način spoznajo, od kod pride mleko in kako v mlekarnah izdelujejo mlečne izdelke. Simpatična slikanica nas popelje na Belo pot, pot mleka od krave do mlečnih izdelkov.

NESRAMNA META SE NAUČI, KAJ JE PRIJAZNOST                                      

Ali ste vedeli, da je prijaznost nalezljiva? In da je to znanstveno dokazano? Zagotovo ste to že kdaj občutili na svoji koži – ko ste bili prijazni do drugih, so bili tudi oni prijazni do vas. Tako malo je treba, da sprožimo domino efekt, ki v nas vzbudi tudi veselje in zadovoljstvo. To pa ne bi mogli trditi za »Nesramno Meto«, ki se ji zdi zabavno biti nesramna.

Meta nenehno išče nove možnosti, da se grdo pošali na račun svojih sošolcev in bratca Boštjana. Še posebej rada ponagaja sosedovemu psičku. Nekega dne pa se svet kar čez noč spremeni. Vsi začnejo nositi maske, da bi pred boleznijo obvarovali druge ljudi. To pa Meto zmede. Ne more razumeti, zakaj bi neznance zanimali drugi neznanci. Do zdaj ni nikoli zares razmišljala, da bi svoje vedenje spremenila, a ko zjutraj zazvoni budilka, se Meta odloči, da ne bo več nesramna, pač pa bo poskušala biti prijazna. Ji bo uspelo?

Slikanica je delo kanadske pisateljice Jennifer Moore-Mallinos in argentinskega ilustratorja Gustava Mazalija. Zgodba je odlična iztočnica za pogovore z našimi najmlajšimi o sebi in drugih ter o odnosih. Res je, da se vzgoja začne doma, a tudi super nalezljive lastnosti, kot je prijaznost, se je treba naučiti. In ne pozabimo, če želimo biti prijazni do drugih, moramo biti najprej prijazni do sebe.

STEKLENKA IN PLASTENKA

Če iščete načine, kako otroku na razumljiv način predstaviti recikliranje, je današnja slikanica prava izbira. Zgodba spremlja Steklenko in Plastenko na poti od bučne zabave do končne reciklaže. Ko se znajdeta zavrženi v obcestnem grmičevju, ugotovita, da se njun čas izteka, razen če poiščeta Zelenka in Rumenka. Zavedata se, da se lahko obe reciklirata v nove oblike in s tem v novo »življenje«. A bolj kot to, se zavedata spoznanja, da bosta s tem, ko bosta zavrženi v naravi, pristali na smetišču, ali še huje, v reki, morju ali oceanu. In tega ne smeta dovoliti. Pogumno se podata na pot v novo življenje.  

To ekološko naravnano slikanico je napisala Mojiceja Bonte, ilustrirala pa Anzhelika Enshina. Prijaznost in spoštovanje okolja sta danes nuja, tako kot je nuja zdravo, čisto in urejeno okolje. Zavedanje o tem pa ni samoumevno, zato je treba z ozaveščanjem začeti že pri naših najmlajših.

Skozi zgodbo otroci spoznavajo, da je odgovorno ravnanje z odpadki v resnici čisto preprosto. Ni potrebno veliko, da ločevanje odpadkov postane del našega vsakdana ali pa kar dnevna rutina, rezultat pa bo svetovnih razsežnosti – hvaležen planet! Obstaja namreč velika verjetnost, da bo vaš otrok postal odgovoren odrasel, ki mu bo skrb za okolje postala prioriteta.

VILMA IN VILI: ČAROVNICA VILMA

Samo še dva dneva nas ločita od najstrašnejše noči v letu, ko nas bodo z oken in balkonov zopet pozdravljale izrezljane buče – dekoracija, ki je postala simbol noči čarovnic. Praznik, ki ga imenujemo tudi Halloween, obeležujemo v noči iz 31. oktobra na 1. november, slavijo pa ga predvsem v angleško govorečem svetu. Vsako leto bolj priljubljen postaja tudi pri nas in pri okrasitvi domov, poleg buč vseh velikosti in oblik, pogosto uporabimo tudi čarovniške pripomočke, kot so: črne mačke, pajčevine, metle in črni klobuki. Da pa bo praznovanje noči čarovnic zares popolno, ne smemo pozabiti na strašljive prigrizke in razburljivo ter zabavno čarovniško branje. Črna hiša, v kateri živi čarovnica Vilma s svojim mačkom Vilijem, bo za to priložnost ravno pravšnja izbira.

V črni hiši v gozdu, ki je črna od zunaj in od znotraj, živita čarovnica Vilma in njen maček Vili. Ni treba imeti posebnih detektivskih spretnosti, da bi ugotovili, da je tudi maček prav tako črn. In tukaj se začnejo težave. Vilma ga zaradi njegove črne barve v hiši, ki je povsem črna, velikokrat sploh ne vidi in tako se hitro zgodi, da se nanj usede ali pa se obenj spotakne. Nekega dne ima Vilma vsega dovolj in odloči se, da ga s čarovnijo spremeni v zelenega. Odlično! Zdaj ga lahko v hiši povsod hitro opazi, a ko ga odnese ven na travo, se nesreča ponovi – spotakne se in pade. Jezna Vilma zopet uporabi čarobno palico in »čira – čara!« Vili postane pisan. Vilma ga zdaj spet lahko vidi, a na Vilijevo nesrečo ga vidijo tudi vsi ostali in se mu posmehujejo. O, ti nesrečni Vili!

Bo čarovnica Vilma našla pravo čarovnijo, ki bo rešila njuno težavo? Pokukajte v to čarobno dogodivščino, ki sta jo ustvarila Valerie Thomas in Korky Paul in izvedeli boste! Ne bo vam žal! Če nič drugega, boste spoznali mačka z rdečo glavo, rumenim trupom, rožnatim repom, modrimi brki in vijoličnimi tačkami. Z zelenimi očmi! Česa takega pa ne vidite vsak dan, kajne?

JURE IN MUMIJA. ZGODBA LJUBLJANSKE MUMIJE.

Desetletni Jure je zelo radoveden fant, ki ga najbolj od vsega zanimata arheologija in zgodovina. Najraje prebira zgodbe o starem Egiptu, pri spoznavanju novih zgodovinskih knjig pa mu je v veliko pomoč prijazna šolska knjižničarka. Jureta spodbujata tudi mama in oče, saj mu zelo rada podarjata knjige in ga spremljata v knjižnico ali knjigarno. Ko mu oče pove, da imamo tudi v Sloveniji čisto pravo egipčansko mumijo, se takoj naslednji dan odpravi na nepozabno muzejsko dogodivščino.  

Ali ste vedeli, da je mumijo k nam pripeljal vitez Anton plemeniti Lavrin, avstrijski diplomat v daljnem Egiptu, sicer doma iz Vipave? Najverjetneje jo je kupil pri trgovcih s starinami v Kairu. Pot od Aleksandrije do Ljubljane pa je bila vse prej kot lahka. Z ladjo Istria je mumija, skupaj z nagačenim nilskim krokodilom, ki si ga lahko danes ogledate v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, po Sredozemskem in Jadranskem morju pripotovala v pristanišče Trst. A brez nevšečnosti na poti ni šlo. Po tem, ko je ladjo zajela nevihta in je mornarjem le uspelo rešiti tako ladjo kot njen dragoceni tovor, je iz Trsta v Ljubljano potovala kar osemnajst dni. Zanimivo, kajne?

Kako je mumija prispela do nas in kdo jo je poslal, smo vam ravnokar izdali, v novi dokumentarni slikanici pa boste skozi zgodbo Jureta podrobno izvedeli vse in še več o edini staroegipčanski mumiji pri nas. Avtorja slikanice sta umetnostna zgodovinarka Vesna Kamin Kajfež in arheolog Tomislav Kajfež. Čudovite ilustracije v slikanici pa so delo priznanega ilustratorja Jureta Engelsbergerja.

In še opozorilo! To nadvse zanimivo in poučno branje vas lahko pahne v raziskovanje in hitro se lahko zgodi, da z ogledom mumije v živo ne boste več odlašali. Sprašujete, kje si jo lahko ogledate? Hrani jo Narodni muzej Slovenije.

KAKO OBJETI KAKTUS

Pravijo, da se je z rastlinami treba pogovarjati, a deklica v današnji slikanici si želi svoj kaktus objeti, saj je prepričana, da bo z njenimi objemi ta hitreje rastel. Na pomoč ji priskočijo družinski člani in kljub številnim nasvetom, ki jih vsak od njih ponuja, bodice kaktusa še kar bodejo in bodejo. Deklica vztrajno raziskuje možnosti, kako svojega bodečega prijatelja zasuti z objemčki, ko jo nekega dne prešine. Med gledanjem televizije jo guru vrtnarjenja, z dolgo grmičasto brado, nepričakovano navdihne z rešitvijo. Izdela si opremo za objemanje kaktusov. Od sreče bi lahko kar kričala, a zdaj, ko je končno objela svojega prijatelja, se je pojavila nova težava. Uganete, katera? Je morda to nenavadno prijateljstvo na preizkušnji?

Prikupno zgodbo o prijateljstvu in reševanju težav je napisala Emily S. Smith, ilustrirala pa Aleksandra Szmidt. Slikanica je primerna za bralce začetnike, saj je opremljena s kratkimi stavki in velikimi tiskanimi črkami, čudovite ilustracije pa kar same vabijo k branju. Z malo domišljije lahko navdih ali dva za reševanje težav v slikanici najdemo tudi odrasli. Ob branju se bomo vsi zagotovo zabavali.

PRIJATELJICI

Ali kdaj razmišljate o svojem odnosu do ljudi? Zakaj je nekdo do nas prijazen in drugi nestrpen? V življenju vstopamo v različne odnose, v katerih se učimo o sebi in drugih. Eno takih je prijateljstvo – odnos med osebami, ki se med seboj zelo dobro razumejo. Ta se gradi in potrebuje čas, da se popolnoma razvije. Prav vsak izmed nas ima izkušnjo biti v odnosu, pa naj bo ta lepa ali malo manj lepa. V današnji slikanici se na pot učenja o sebi in drugih podajamo z najboljšima prijateljicama Elo in Piko.

Ela bi se včasih rada igrala tudi z drugimi prijateljicami, a to Piki ni preveč všeč. Hitro postane jezna, če se Ela pogovarja z deklicami, ki niso njene prijateljice. Je ukazovalna in prav nič ji ni mar, ko s svojim vedenjem koga užali. Je Pikino čustveno izsiljevanje sploh še pravo prijateljstvo? Bosta deklici znali razrešiti to težavo?

Avtorica slikanice je arhitektka Manica K. Musil, ki se je pogumno lotila inovativnega pristopa in začela uporabo neobičajnih postopkov. Svojih ilustracij ne riše več, pač pa jih šiva, lepi in kvačka. Tekstilne ilustracije ustvarja s kombiniranjem različnih materialov – blaga, filca, vate, volne, niti, žice in papirja. Nadvse zanimiva slikanica, obogatena s posebnimi ilustracijami, izpostavlja problematiko medvrstniškega nasilja in je odlična iztočnica za različne pogovore o vrstniških in prijateljskih odnosih.

ZAKAJ NOČEŠ CVETETI?

Čeprav je september komaj zaprl svoja vrata, na vrtovih že pobiramo zadnje pridelke. Da pa bo za naše rastline pred zimo dobro poskrbljeno, bomo morali še malo zavihati rokave. Morda nam lahko s kakšnim koristnim nasvetom postreže mali vrtnar v slikanici, ki jo predstavljamo danes.

Na medvedovem vrtu požene prav posebna rastlina. Tako čudne rastline še nikoli ni gojil. Kot druge rastline ima zelene liste, noče pa cveteti, čeprav jo zaliva vsako jutro in vsak dan. Tudi liste, ki jih rastlina odvrže, mali vrtnar pridno pometa in skrbi, da ima dovolj svetlobe. Pa kljub temu noče cveteti. Postreže ji celo s čajem in jo, kadar je vroče, zaščiti s senčnikom. Prav nikoli ji ne pozabi voščiti lahko noč. Za to res nenavadno rastlino skrbi z vso ljubeznijo, a enostavno noče pognati cvetov. Končno se medvedu posveti v čem je težava! Ta čudna rastlina sploh ni rastlina, ampak … Več vam tudi tokrat ne moremo razkriti, po odgovor boste morali v Knjižnico Kočevje. Vam pa obljubimo, da boste iz knjižnice odšli nasmejani in prijetno presenečeni!

Slikanico z nadvse prikupnim medvedkom je ustvarila Katarina Macurova, z zgodbo pa nas je spomnila, da se resnica včasih skriva globlje, kot se nam sprva zdi. Vse kar potrebujemo je le kanček potrpežljivosti in reši se še tako zagonetna uganka. Slikanico odlično dopolnjujejo zabavne ilustracije, ki bodo poskrbele, da se vam bodo kotički ustnic ves čas vihali le navzgor!

ZMEŠNJAVA NA ŠPORTNIH IGRAH

Včerajšnji dan je bil v Kočevju športno obarvan. Na Dan slovenskega športa in ob zaključku Evropskega tedna mobilnosti je v središču našega mesta potekal prav poseben dogodek – ŠPORTNA ULICA. Dopoldne so tek po ulicah Kočevja začeli otroci, popoldan pa je sledila še mestna gorsko-kolesarska tekma. Otroci v vrtcih in šolah so tako dan obeležili s športnim dnevom, mi pa smo v slikanici, ki jo predstavljamo tokrat, iskali krivca, ki povzroča zmedo na športnih igrah.

Dvojčka Brin in Brina obožujeta tekmovanja. Brini ni pomembna zmaga, vesela je vsakega uspeha. Njen bratec Brin pa je drugačnega mnenja. Vedno in povsod mora biti prvi. Ko se odpravita na ogled največjega športnega tekmovanja, pa se zgodi nekaj nenavadnega … Metalec kladiva se nesrečno zaplete v rožnat gimnastični trak, skakalec troskoka skoči na trampolin namesto v mivko, maratonci pa tečejo zadnji krog kar v plavutkah. Dvojčka sta nad nastalo zmedo seveda začudena. Povzročanje zmešnjav vendar ni športna disciplina, le kdo bi jo lahko športnikom tako pošteno zagodel?

Zmešnjava na športnih igrah je zabavna in poučna zgodba, ki jo je napisala Anita Grubar, ilustrirala pa Zina Džamastagić. V zgodbi spoznavamo posebnosti nekaterih športnih disciplin, hkrati pa nam odpira vprašanja tekmovalnosti. Kaj pa vi, ste bolj Brina ali Brin? Vam je bolj pomembna zmaga, ali šteje že to, da se potrudite? Kakorkoli že, zmaga ali ne, važno je, da se ob tem zabavamo.

TUKAJ SO ZMAJI

Ste tudi vi eden tistih, ki ne verjame v zmaje? Povsem razumljivo, saj ste odraslo razumsko bitje. In današnja slikanica je dokaz, da vas zdrava pamet še ni pustila na cedilu. Kar pa bi težko rekli za viteza. Ta je prepričan, da zmaji obstajajo. In ne samo to, trdno odločen je, da bo kakšnega tudi našel in se z njim boril. Pogumno se poda na pot skozi mračne gozdove, votline in brloge, a iskanje postane tako neuspešno, da začne celo dvomiti v njihov obstoj. Ali je mogoče, da zmaji čisto zares ne obstajajo?

Čeprav večina odraslih v zmaje ne verjame, če pa že, pa o tem modro molči, bo našim najmlajšim zagotovo všeč, ko bodo skozi slikanico, kar nekajkrat opazili zmaja. S tem pa bodo vedno korak pred lahkovernim vitezom, ki mu je iskanje zmajev vse prej kot pisano na kožo.

To duhovito avanturo, kjer vas bodo od smeha boleli trebuščki – majhni in veliki, je napisala Susannah Lloyd. Za odlične ilustracije, polne skritih namigov pa je poskrbel Paddy Donnelly. Ob slikanici boste nedvomno uživali tako otroci kot tudi odrasli.

In še koristen napotek iz slikanice, ki vam lahko kdaj pride prav:

»Zanesljiv znak, da je zmaj v bližini, je dama v stiski, običajno dama iz visoke družbe, morda princesa … koničast klobuk in par malenkosti … skoraj vedno privezana na nekaj, od koder se ne more rešiti.«

Obstajajo takšne in drugačne zgodbice o velikih kuščarjih in kačam podobnih bitjih, ki jih lahko povezujemo z zmaji. Stari učenjaki so celo pisali o zmajih kot o potrjenem znanstvenem dejstvu in v njihovem pisanju ni bilo niti sledu dvoma v njihov obstoj. Mi v zmaje verjamemo, pa vi?

PRIČARAJ ŠE VEČ NASMEHOV

Si lahko predstavljate, da bi znali čarati? Kaj bi pričarali najprej? Zlato ribico, ki izpolnjuje želje? Letečo preprogo? Dve uri dodatnega spanca? Proste ponedeljke? Čokolado za zajtrk, kosilo in večerjo? Denar? Zdravje? Prav gotovo bi vsak izmed nas brez oklevanja našel nekaj zase. V slikanici, ki jo predstavljamo danes, za čaranje ne potrebujete prav nobenih posebnih čarovniških znanj in veščin, vse kar potrebujete je dobra volja in knjižnična izkaznica.

Pričaraj še več nasmehov je interaktivna slikanica, ki jo otroci lahko tresejo, zibajo, vanjo pihajo, zapojejo pesmico in tako pomagajo otrokom in jim pričarajo nasmeh. Otroci se s pomočjo slikanice učijo o prijaznosti in sočutju. Slikanica spodbuja tudi govorno in slušno razumevanje, sledenje navodilom in koordinacijo oko-roka. Namenjena je otrokom od 2. do 5. leta starosti in je prilagojena dislektikom. Tudi bralcem začetnikom in starejšim otrokom bo zagotovo zelo zanimiva. Napisala jo je psihologinja Karmen Mandl, ki se je izobraževala iz integrativne psihoterapije, hipnoze, mediacije in čuječnosti, za seboj pa ima tudi več kot 15 let dela z otroki, v vrtcu, šoli in zasebni praksi. Slikanico je ilustrirala Tanya Matiikiv.

In še lepa misel:

»Nasmeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje. Obogati tistega, komur je namenjen, in ne osiromaši tistega, ki ga poklanja. Zablesti kot sončni žarek, spomin nanj lahko ostane za vedno …« Ne verjamete? Poizkusite, prav lahko je!

SI ŽE KDAJ JEZDIL MORSKEGA KONJIČKA?

Čeprav se nam morda zdi, da se je šolsko leto šele dobro zaključilo, je tu že september in z njim konec poletnih počitnic. Upamo, da ste jih lepo preživeli in se jih boste še dolgo spominjali. Nekaj poletnih dni je še pred nami in v duhu poletja vam predstavljamo slikanico z naslovom Si že kdaj jezdil morskega konjička?

Osemletna bratranca Erik in Svit skupaj z Erikovo mlajšo sestrico Laro uživata v morskih vragolijah, ko Laro prešine prav posebna domislica. Medtem ko opazuje razigrane morske konjičke, ki veselo galopirajo po morskem dnu, si tudi sama zaželi ježe. Navihana fanta se ji z veseljem pridružita in kmalu se vsi trije znajdejo pred pravo reševalno akcijo. V prazno vrečko gumijastih bombonov, ki je trojica prej ni pospravila v smeti, se je namreč ujela preplašena ribica. Medtem ko je od strahu divje opletala, se je zaletela v skalo, ta pa je padla nanjo in jo ukleščila. Erik, Svit in Lara se hitro lotijo reševanja, na pomoč pa jim priskočita tudi moker španjel Fonzi – morski pes in plešoča hobotnica Hana. Ali bo reševalna akcija uspešna, vam žal ne moremo izdati, prišepnemo pa vam lahko tale namig: »pssst« – obiščite otroški in mladinski oddelek Knjižnice Kočevje.

Tokrat sta zopet združila moči priljubljeni stand up komik in prevajalec številnih uspešnic za najmlajše, najstnike in odrasle Boštjan Gorenc – Pižama in ilustrator Igor Šinkovec. Nastala je že tretja slikanica tega izjemnega ustvarjalskega tandema, ki je nadvse zabavna in hudomušna, pa tudi s pomembnim sporočilom. Zgodba z okoljsko tematiko pomembno nagovarja otroke in prikaže skrb za čisto okolje. Odgovoren odnos do okolja se pravzaprav začne doma in predvsem starši smo otrokom pri tem največji zgled. Poberimo smeti in ločujmo odpadke. Že najmanjši korak šteje!

REŠIMO POČITNICE! : POLETNA

Prebivalci Osamljenega gaja vroče poletne dni najraje preživljajo tik ob Glavnem trgu, kjer se ponosno blešči jezerce nenavadne turkizne barve. Njegova oblika spominja na solzo, zato so ga poimenovali Gorska solza. Obrežje jezera se poleti spremeni v pravo mondeno letovišče, ki je med prebivalci zares zelo priljubljeno. Le kdo si ne bi želel čofotati v kristalno čisti in ravno prav topli jezerski vodi ali pa se ob nevzdržni vročini prijetno sveže ohladiti?

A jezerska voda je začela vztrajno izginjati in samo predstavljate si lahko, kako presenečeni so bili prebivalci Osamljenega gaja, ko je voda dokončno presahnila. Le kaj bi lahko povzročilo to skrivnostno izginjanje? Lahko rešitev najde Polonca? Opazila je namreč, da se nekaj čudnega dogaja med Luno in Soncem. Sprla sta se, ker je Luna v jezi rekla nekaj, kar je zelo užalilo Sonce. V resnici ga ni mislila užaliti, a ga je zelo prizadela, s tem pa povzročila grozno zmedo. Se jima bo uspelo pobotati in znova napolniti Gorsko solzo ali se bodo poletne počitnice v Osamljenem gaju predčasno končale? Odgovore najdete v slikanici z naslovom Rešimo počitnice!: poletna, ki jo je napisala Mojca Fatur, ilustrirala pa Vesna Benedetič.

Le še nekaj dni nas loči do poletnih počitnic. V brezskrbnih dneh si lahko poiščete svojo Gorsko solzo, ki je v naši deželici res ne bo težko najti, saj nam ponuja veliko vodnih zakladov. Za poletno osvežitev in nepozabna doživetja se prepustite vodnim čarom Kočevske in ne pozabite na prijatelje, ti so največji zaklad! V pričakovanju dolgega, vročega poletja, vas v družbo dobrih knjig vabi tudi Knjižnica Kočevje.

KAKO PRESTRAŠITI POŠAST

Se je tudi vam že kdaj zgodilo, da ste kup perila, ki je v kotu čakalo na likanje, sredi noči zamenjali za gromozansko pošast? In od tistega trenutka naprej na vaši nočni omarici vso noč sveti lučka? Nič strašnega. Čustvo strahu je v človekovem življenju prisotno že od nekdaj. Opozarja nas na morebitne nevarnosti in nam celo pomaga preživeti. Posledično zato strahovi niti niso tako slabi. In pošasti tudi ne. 

Kaj pravite, da pošasti ne obstajajo? O, pa še kako obstajajo, kar vprašajte Filipa Zajca. Pripetila se mu je skrajno neprijetna zadeva. Pod njegovo posteljo se je zavlekla pošast. Obstajajo celo tri vrste te poosebljene grozljivosti. Robata, zobata in kosmata. O tem vam lahko več pove Oton Kobilica, ki je pregnal kar tri pošasti in štiri ščurke. A ni razloga za strah, vsaka pošast ima namreč svojo šibko točko. Bo glasna koračnica pregnala pošast izpod postelje? Kaj pa sirup proti kašlju? Morda pesem o strašni punčki Mari? To boste izvedeli v slikanici Kako prestrašiti pošast, avtorice Jane Bauer. Slikanica je obogatena s čudovitimi in izvirnimi ilustracijami poljske ilustratorke Malgosie Zajac.

Ta zabavna in duhovita pustolovščina, v kateri ne manjka nenavadnih in zanimivih domislic iznajdljivih junakov, ki se samozavestno, pogumno in spretno spoprijemajo z otroškimi strahovi, vam bo zlezla pod kožo. Prebirati jo boste morali znova in znova.

Zdaj, ko smo spoznali, da se tudi pošasti prestrašijo pa nam preostane le eno – ugotoviti, koliko poguma premoremo in brez oklevanja pokukati pod svojo posteljo … Tri, štiri, zdaj! Ni uspelo? Mogoče pa lahko še kakšno noč zaspimo ob prižgani nočni lučki …

DAN, KO JE IZGINILA LUNA

Ste že kdaj razmišljali o tem, kaj bi se zgodilo, če bi Luna nenadoma izginila z neba? Verjetno bi se vsi spraševali, le kdo je ugasnil Luno? Sliši se sicer neverjetno, a se je dejansko res zgodilo. Maja 1110 je Luna izginila z neba, kar je močno zmedlo očividce, astronome pa begalo še stoletja. Verjeli so namreč, da je izginotje posledica mrka. Kasneje se je izkazalo, da je vzrok najverjetneje kopica vulkanskih izbruhov med letoma 1108 in 1110. Nemogoče je zagotovo vedeti, lahko pa vam malce namignem, kaj se je dogajalo tistega dne, ko je izginila Luna. Vas zanima?

Nace se je hotel igrati z vrvjo, Pika pa bi raje skakala po trampolinu. Ker se nista mogla sporazumeti, je nastal prepir in tistega popoldneva se prvič po več tednih nista igrala skupaj. Pika in Nace sta namreč najboljša prijatelja. Nace je želel Piko razjeziti, zato ji je zabrusil: »Veliko bolje se je igrati brez tebe. In še zabavnejše je.« To seveda ni bilo res, a Pika se je tako razjezila, da je zbežala stran, Nace pa je ostal sam s svojo novo vrvjo. Zvečerilo se je in Nace je hotel poskusiti nekaj posebnega. Zavrtel je vrv, da je poletela vse više in više in se ovila okrog Lune. Kakšna sreča, gugal se je na Luni! Prav zares! Toda nihče ga ni ne videl ne slišal, kar ga je strašno ujezilo, zato je močno potegnil za vrv, s tolikšno silo, da je Luno utrgal z neba. Ojoj. Kaj pa zdaj? Kako naj Luno spravi nazaj na nebo, še preden bodo ljudje opazili, da je izginila? Hitro mora najti rešitev. Mu bo uspelo? Vas zanima, kako in kdo mu bo pri tem pomagal?

V slikanici z naslovom Dan, ko je izginila Luna, ki jo je napisal Michael Engler, ilustrirala pa Martina Matos, boste izvedeli vse in še več. Ta čudovita zgodba o prijateljstvu, sporu in spravi nas spomni, da vedno obstajajo rešitve, tudi takrat, ko se nam zdi, da smo se znašli v položaju, iz katerega ne vidimo izhoda. Vztrajnost in medsebojna pomoč premikata gore! Toplino celotne zgodbe pa za piko na i enkratno zaokrožijo ilustracije, ki so naravnost fantastične!

In kaj bi se čisto zares zgodilo, če bi izginila Luna? Menda večina od nas tega sploh ne bi opazila, in ker je Luna dovolj daleč, bi se vse spremembe zgodile na dolgi rok v časovnih okvirih sto tisočev let in več. Pa vendar, v kolikor se kljub vsemu zgodi in izgubite svojo Luno, kar brez skrbi, pocukajte nas za rokav, mi vam jo bomo pomagali najti!