RAZSTAVA STARIH RAZGLEDNIC
Tokratna razstava razglednic nam prinaša svojevrsten nostalgičen spomin na čas, ko smo s potovanj pošiljali svoje misli, želje, pa tudi daljša sporočila. To je bil čas, ko so morali pošiljatelji vzeti v roke pisalo in na skopo odmerjenem prostoru razglednice v nekaj stavkih zapisati svoje vtise, misli, včasih pa tudi bolj intimne utrinke in sporočila.
Razglednice tako niso bile zgolj podobe krajev, temveč so predstavljale tudi svojevrsten medij osebnega, kulturnega in umetniškega sporočanja.
Razglednice, predstavljene na razstavi, ponujajo vpogled v intelektualni in osebni svet dr. Draga Vidmarja, v čas, ko je kot študent medicine živel in študiral na Dunaju, ter v njegovo korespondenco z domačimi, predvsem pa z zaročenko Zorico.
Za dr. Vidmarja je bilo značilno, da se je že kot študent družil s številnimi intelektualci, ki jih je srečeval na svojih potovanjih po Evropi. Ob obiskih evropskih metropol je v Ljubljano pošiljal razglednice, pri čemer ni izbiral zgolj podob mest in znamenitosti, temveč tudi umetniško zanimive motive. Prav zato zbirka danes presega okvir običajne zbirke razglednic – postaja dokument nekega časa, človeka in njegovega intelektualnega sveta.
Celoten opus obsega več kot 800 razglednic in zajema obdobje med obema svetovnima vojnama. Vsaka razglednica je majhen košček zgodbe, ki je preživel čas.
Dr. Drago Vidmar je bil tudi ugleden zdravnik, ki je pomembno zaznamoval razvoj primarnega zdravstva in higienske službe v Sloveniji. Študij medicine je opravil na Dunaju, kjer je pridobil naziv doktorja vsega zdravilstva. Leta 1929 je postal prvi direktor novoustanovljenega zdravstvenega doma v Cerkljah ob Krki. Tam je oral ledino predvsem na področju preventive. Podeželsko prebivalstvo je poučeval o higieni, zdravi prehrani in pomenu čiste pitne vode.
Razstava zato ne govori samo o razglednicah. Govori o človeku, ki je skozi njih zapisal svoj čas. O študentu medicine, popotniku, zdravniku, intelektualcu in človeku, ki je svoje misli, vtise in občutke pošiljal ljudem, ki so mu bili blizu. Danes, skoraj sto let pozneje, te majhne podobe in kratka sporočila ponovno spregovorijo – tokrat o času, ki ga ni več.
Avtor besedila: Roman Batis
