KNJIŽNI MOLJ
18. 4. 2025
Hiro Arikawa: Maček gre na pot
Beletrina, 2024
Hiro Arikawa je sodobna japonska pisateljica, ki je z romanom Maček gre na pot osvojila srca bralcev širom sveta. Zgodba nas ponese na Japonsko, kjer moški, po imenu Satoru, na pokrovu svojega srebrnega karavana opazi potepuškega mačka, ki tam pogosto spi. Postopoma vzpostavita krhko vez, po prometni nesreči pa Satoru mačka reši in mu ponudi stalen dom. Skupaj preživita pet srečnih let, nato pa se zgodi nekaj, česar maček Nana zares ne more razumeti. Satoru se nenadoma odloči, da zanj ne more več skrbeti, zato želi med svojimi prijatelji najti novega lastnika. Odpravita se na potovanje po Japonski, maček pa ob tem odkriva zgodbo Satorujevega življenja.
Bralci se znajdemo v ganljivi, topli zgodbi, in čeprav je na nek način tudi žalostna, iz nje diha upanje in svojevrstna navezanost, ki ga lahko ponudi le prijateljstvo med človekom in živaljo. Gre za nežno pripoved o zvestobi in hvaležnosti, da lahko še tako majhno, a ljubeznivo dejanje spremeni življenja mnogih ljudi. Obenem pa nas na najlepši možen način spomni na to, da ljubezen zares nikoli ne mine …
Odlomek iz besedila:
»Poročilo s poti bom vsak čas končal. To zagotovo ni žalosten dogodek. Preštevajoč popotne spomine se odpravljamo na naslednje potovanje. Spominjamo se tistih, ki so odšli pred nami, in mislimo na tiste, ki bodo prišli za nami. Tako se bomo nekoč, nekje za obzorjem, spet srečali z vsemi, ki so nam dragi.«
Evie Woods: Izgubljena kavarna
Primus, 2025
Samo še nekaj dni nas loči od 23. aprila, svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic. Gre za dan, ko praznujemo vsi, ki imamo radi branje, knjige in vse, kar je z njimi povezano. Prav zato vam danes v branje ponujamo knjižno uspešnico, ki nagovarja vse srčne bralce.
Pod psevdonimom Evie Woods ustvarja irska pisateljica Evie Gaughan. Svetovno slavo ji je prinesel prav roman Izgubljena knjigarna, ki je bil nominiran tudi za britansko literarno nagrado. Navdih za branje pisateljica pogosto najde v nevidnih silah, ki oblikujejo naše življenje, predvsem pa neomajno verjame v moč branja in knjig. Martha, Henry in Opaline so osrednji junaki zgodbe, v ospredju katere je usoda nenavadne, skrivnostne knjigarne. Njen začetek sega v zlato dobo trgovanja z redkimi knjigami. Slog pripovedovanja je svojevrsten, saj piše v vzporednih časovnicah, kjer preteklost vedno usodno zaznamuje sedanjost. Zgodbi daje prav poseben čar tudi ščepec magičnega realizma, ki bralcu omogoči, da prestopi meje domišljije in ugotovi, da je mogoče vse. Seveda pa ne manjka niti kanček romantike in ravno prav skrivnosti, ki ohranjata napetost pri branju do zadnje strani.
Odlomek iz besedila:
»Če si izgubljen, nisi izgubil upanja. Si nekje, kjer moraš biti potrpežljiv, čakati. Če si izgubljen, še nisi za večno izginil. Izgubljenost je most med svetovoma, kjer se bolečina naše preteklosti lahko spremeni v moč. Že od nekdaj imaš ključ do tega posebnega kraja in zdaj lahko odkleneš vrata. Vsakdo, ki se znajde tu, prinese poseben dar, in če ga uporabi, lahko preseže svoje strahove. Zgodba, ki se prenaša po spominu, življenja, ki se ti razkrivajo brez besed, knjige, ki ti svoje znanje nežno dihajo v uho, mehanske igrače, ki oživijo v prijaznih rokah, nostalgija, rešena in prerojena v novo življenje – vse to je čarovnija znotraj teh sten.«
V Knjižnici Kočevje si že vrsto let prizadevamo za nabavo kakovostnega gradiva za odrasle in mladino. Prav slednjim pa še posebej pazljivo izbiramo strokovno gradivo. Založba Pipinova knjiga je v zadnjem času izdala več odličnih strokovnih del, ki v prvi vrsti nagovarjajo mlajše bralce. Z njimi spoznavajo svet okoli sebe in se spoznavajo s pomembnimi okoljskimi vprašanji. V nadaljevanju vam predstavljamo tri takšne naslove.
Olga Fadeeva: Veter
Ruska otroška pisateljica in ilustratorka je navdih za ustvarjanje našla kar v naravi. Z vetrom se namreč v taki ali drugačni obliki srečujemo vsak dan, a o njem vemo (pre)malo. Pri ustvarjanju slikanice je sodelovala z meteorologom, zato dobimo verodostojne odgovore na vprašanja, kot so: kaj je veter, koliko vrst poznamo, kako izkoristimo njegovo moč, kako pomaga rastlinam in živalim ter celo, ali tudi v vesolju piha veter. Domiselne in igrive ilustracije lepo dopolnijo besedilo, ob koncu pa se skriva še nekaj drobnih zanimivosti o vetru, ki bodo navdušile tudi starejše bralce.
Odlomek iz besedila:
»Orkane pogosto poimenujejo z imeni, da bi ljudi opozorili na moč orkana in preprečili zmedo. Tako obstaja na primer za Atlantski ocean šestletni seznam imen, ki krožijo, kar pomeni, da se po šestih letih imena spet ponovijo. Običajno dajo prvemu orkanu v letu ime, ki se začne na A. Imena posebej uničujočih orkanov, kot je bil orkan Katrina leta 2005, se ne ponavljajo več. Močnejši orkani se pojavljajo pogosteje v tropih. Na Daljnem vzhodu in v jugovzhodni Aziji se imenujejo tajfuni.«
Maciej Michno in Danio Miscerocchi: Svetloba
Slikanica Svetloba je prvič izšla pri italijanski založbi Cocai Books. Slednja je specializirana za izdajanje otroških knjig, ki popularizirajo znanost. Pri pisanju sta moči zato združila avtorja, ki sta po izobrazbi naravoslovca in želita otrokom približati pereča vprašanja o naravi in svetu, ki ga soustvarjajo.
Opozarjata na pogosto spregledane težave, ki jih naravi prinaša svetlobno onesnaženje v mestih. Odpeljeta nas na raziskovanje, kako so se pojavile in razvijale nočne luči ter kako vplivajo na najrazličnejše ptice, žuželke in celo podvodne živali. Nekatere so se na tovrstno onesnaženje nekako uspele prilagoditi, spet drugim pa povzroča velike težave. Čisto na koncu se skriva tudi slovarček ter celo bibliografija v obliki QR-kode, kjer najdemo številne znanstvene članke in knjige, ki so temelj za vsebino slikanice.
Čudovita slikanica, ki vabi tako mlade kot odrasle bralce, da še bolj zavzeto ukrepajo. Dovolj je že drobna sprememba, da zvečer – preprosto ugasnemo nepotrebne luči!
Odlomek iz besedila:
»V mestu lahko le redko opazujemo zvezde, saj noč razsvetljujejo ulične svetilke, razsvetljene hiše in svetlobni znaki. /…/ živalim v mestu pa umetna svetloba ponoči povzroča veliko težav. Zaradi nje spremenijo vedenje: podaljša se čas aktivnosti dnevnih živali; pri nočnih živalih pa je zaradi svetlobnega onesnaževanja čas njihove aktivnosti ponoči krajši, zato imajo manj časa za prehranjevanje in razmnoževanje. Umetna svetloba vpliva tudi na človeka, saj zaradi nje slabše spimo in zato lahko tudi zbolimo.«
Marcello Turconi: M kot možgani: nevroznanost za radovedne bralce
Tudi italijanski nevroznanstvenik Marcello Turconi si že vrsto let prizadeva za popularizacijo znanosti med mladimi. Zamisel za knjigo, ki bi temeljila na znanstveno resničnih dejstvih, se mu je porodila v času zaprtja med prvim valom koronavirusa. V sodelovanju z izvrstno ilustratorko Allegro Agliardi sta zato predstavila naš najpomembnejši organ možgane tako, da spodbujata otroško radovednost in krepita domišljijo. Ob branju pa se bodo zagotovo tudi odrasli bralci začudili, kako neverjeten in sposoben organ so naši možgani.
Odlomek iz besedila:
Če se naučimo igrati klavir, so pri tem aktivne živčne celice, ki nadzorujejo mišice rok. Te se sčasoma naučijo premikati vse hitreje in bolj usklajeno. Če se učimo brati, se aktivirajo živčne celice za besedišče, ki nam omogočajo, da vedno hitreje beremo. Ta edinstvena lastnost možganov, da se spreminjajo glede na dejavnost, imenujemo nevroplastičnost. Beseda nevro se nanaša na nevrone ali živčne celice, plastičnost pa na njihovo sposobnost spreminjanja oblike, kot je značilno za plastelin.«
Oddajo pa zaključujemo s poezijo Bojana Frančeškina, ki jo najdemo v zbirki Skala, kamen, pesek. Izšla je v samozaložbi, v lanskem letu. Naslov pesmi je Nekoč …
Vrnil se bom,
po prašnih stopinjah pozabe,
vrnil se bom,
da bom še enkrat odgrnil tisto prašno zaveso spominov,
vrnil se bom,
pa čeprav le po tvoj nasmeh.
Tokratno oddajo Knjižni molj je pripravila bibliotekárka Špela Činkelj.
KNJIŽNI MOLJ
4. 4. 2025
Maud Ankaoua: Nikoli več brez sebe
Hiša knjig, 2025
Francoska pisateljica, ki so jo vzljubili bralci po vsem svetu, nadaljuje pisanje v slogu samospoznavanja in osebne rasti. V romanu Nikoli več brez sebe se glavna junakinja Constance znajde v zares nezavidljivem položaju. Obtičala je v strastnem, a nesrečnem razmerju s poročenim moškim, ki jo veže nase in ji povzroča čustveno odvisnost. Constance se ponudi priložnost, da se prijavi na delovno mesto v ugledni odvetniški pisarni. Na razgovoru je seveda uspešna, a pred začetkom dela ji nova nadrejena naloži nenavadno nalogo. Odpraviti se mora na pohod po romarski poti Camino. Nanjo se navadno romarji podajo z mislijo na to, da za seboj pustijo preteklost in se odprejo novemu življenju.
Constance sprejme izziv in vztrajno premaguje kilometre, njeno zagrenjenost in čustveno nemoč pa sprva spremlja le pokrajina. Sčasoma pa na poti spozna nove prijatelje in zlagoma se začnejo rahljati čustvene vezi, v katere je ujeta. Kot beremo v romanu, je namreč »romanje k svetemu Jakobu v Compostelo vedno edinstvena izkušnja, na kateri je polno pogovorov, srečanj in slovesov, po katerih vsak človek stopa naprej drugačen, nahranjen, zrelejši.«
Pisateljica bralce spretno vodi po notranjih občutjih književnih likov, mimogrede pa natrosi številna modra spoznanja o človekovi duši in medosebnih odnosih. Osrednje sporočilo zgodbe je namreč, da »šteje edino ljubezen, ki jo podarjamo in prejemamo ter predvsem ljubezen do sebe.« Pika na i zgodbi pa je seveda tudi čudovita pokrajina, po kateri potujemo skupaj s književnimi junaki.
Odlomek iz besedila:
»Constance je odločno zakorakala na Elizejske poljane. Bila je srečna, vsem strahovom navkljub. To podjetje je bilo zanjo velik dosežek: postala bo del elitne pisarne in se tako maščevala Lucasu, ki ji nikoli ni dovolil, da bi poletela. Resda ga bo videvala nekoliko manj, vendar bo končno lahko razprla kila. Ko je izvedel, da se poteguje za drugo službo, je ponorel, še zlasti, ker je šlo za pisarno njegovega največjega tekmeca. Ni verjel, da jo bodo sprejeli, kaj šele ponudili partnerstvo. No, dokazala mu bo, da se je motil, da je bila sposobna doseči tudi to.«
Janja Vidmar: Velika pustolovščina: razgibano življenje ustvarjanja zgodb
Umco, 2024
Aprila praznujemo kar dva praznika, ki sta povezana s knjigami. 2. april je mednarodni dan knjig za otroke, saj se je na ta dan rodil danski pravljičar Hans Christian Andersen. 23. aprila pa obeležujemo svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Tudi ta datum je povezan s književnostjo, saj sta na ta dan umrla Miguel de Cervantes in William Shakespeare. Prav tako se navezuje na katalonski običaj, da si na Jurjevo podarjajo knjige in cvetje.
Tudi slovenski založniki se že vrsto let trudijo, da bi izdajali kakovostna dela v slovenskem jeziku in s tem bogatili kulturno in narodno zavest. Pri založbi Umco pa so šli še korak dlje, saj se v zbirki Knjige o knjigah osredotočajo prav na pisanje o knjigah. Bogate izkušnje na tem področju ima uveljavljena in strastna pisateljica Janja Vidmar, ki se ponaša z več kot tridesetletno pisateljsko kilometrino. Njeno ustvarjalno pot bi resnično lahko opisali v smislu »per aspera ad astra«, saj je za svoj uspeh pri bralcih morala premagati številne ovire. V knjigi Velika pustolovščina povsem odkrito odstira pogled v pisateljski poklic – od negotovih začetkov, raznovrstnih izzivov, dvomov, neupravičenih kritik, pa tudi uspehov, priznanj in nenazadnje osebne izpolnitve pri opravljanju tako plemenitega poslanstva.
Gre za navdihujoče delo, ki v ospredje postavlja ljubezen do pisanja in branja. Ali kot pravi pisateljica sama: »Pisanje mi že od nekdaj pomaga razumeti svet, ki ga živim. To si želim tudi za bralce.«
Odlomek iz besedila:
»Ljudje si pisanje pogosto zmotno predstavljajo kot nekaj romantičnega, sentimentalnega: umetnika, sklonjenega nad mizo, ki ob brlivki s peresom praska po ročno izdelanem papirju in se pri tem zasanjano zazira v daljavo, iščoč navdih. V resnici gre za disciplinirano, trdo, sistematično garanje, plačano po učinku in ne po vloženih urah. Nikomur ni mar, ali zaslužiš za položnice in socialne prispevke, davke in računovodski servis, vsaj v mojem primeru zmenek z navdihom, božansko iskro, še nikoli ni bil tako materialen in posveten kot pred skoraj dvajsetimi leti, ko sem postala samostojna podjetnica. A vendarle sem se ukvarjala s tistim, kar me je osrečevalo in poživljalo. Bila sem ujeta v dramo lastnega ustvarjalnega procesa. Kadar se mi je posrečil odlomek, ki sem ga z užitkom prebrala na glas, sem bila iz sebe od vzhičenja.«
Čudovita knjiga o dinozavrih
Založba Grahovac, 2023
Založba Grahovac je po španski izdaji pripravila prevod atraktivne knjige, ki nagovarja mlajši del bralcev. V njej je namreč predstavljenih kar 46 različnih vrst dinozavrov, ki so živeli v zgodovinskem obdobju triasa, jure in krede. Gre za bitja, ki so živela v zares daljnem obdobju zgodovine. Njihovo življenje in usoda pa nas še vedno nerazložljivo privlačita, čeprav so minili že milijoni let, odkar so dinozavri hodili, leteli ali se plazili po planetu Zemlja. Na srečo je za njimi ostalo kar nekaj ostankov v obliki fosilov, ostankov in sledi, da so znanstveniki z veliko gotovostjo uspeli rekonstruirati, kako so dinozavri živeli, kako so bili videti in kako so se milijone let razvijali. Slikanico odlikujejo čudovite ilustracije, format knjige pa je oblikovan tako, da je posamezna vrsta predstavljena na dveh velikih straneh. Zares prava paša za oči, zato bodo ob branju zagotovo uživali tako mladi bralci kot njihovi starši.
Odlomek iz besedila:
Velikanski kot hiše in majhni kot martinčki. Krvoločni mesojedci in rastlinojedci v oklepih. Težko bi našli vznemirljivejša bitja, zato ni čudno, da smo tako očarani nad njimi. Nekaj posebnega je na njih in zaradi tega si o njih želimo zvedeti kaj več. Na našem planetu so živeli 180 milijonov let, tako da so imeli več kot dovolj časa, da so se med njimi razvile zelo različne vrste.
Mateja Kišek Vovk: Drevesa Slovenije in vse tisto, česar niste še nikoli slišali o njih
Kmečki glas, 2025
Strokovnjakinja s področja dendrologije in gozdne genetike Mateja Kišek Vovk je avtorica številnih člankov, knjiga Drevesa Slovenije pa je svojevrstno delo, v katerem se združujeta znanstveno in poljudno. Že v uvodu beremo, da ne gre za priročnik o določanju vrst, ampak predvsem za pripovedovanje njihovih zgodb. V teh so predstavljene ekološke, morfološke, včasih pa tudi gojitvene lastnosti. Še posebej velja izpostaviti opozorilo, da ne gre za hvalnico drevesom, ki našega občudovanja sploh ne potrebujejo. Brez ljudi bi drevesa namreč rasla bolje in lepše. V prvi vrsti je ta dragocena knjiga namenjena vsem, ki imajo drevesa radi, jih občudujejo in se čudijo njihovi raznolikosti. Predstavljenih je 71 avtohtonih drevesnih vrst, 12 tujerodnih in 6 grmovnic, ki jih največkrat najdemo na gozdnem robu, kot je denimo navadna leska, šipek, črni bezeg in borovnice.
Predstavljena drevesa so razdeljena na 8 glavnih skupin, glede na svoje lastnosti, npr. drevesa, ki so gospodarsko najpomembnejša, drevesa, ki uspevajo na mokrih rastiščih, tista, ki smo jih prinesli iz daljnih dežel, drevesne redkosti in druge skupine.
Gre za resnično izjemno delo, ki z vsebino in bogatim fotografskim delom bralca navduši in osupne, saj odkriva nova spoznanja o neskončni povezanosti in prepletenosti vsega živega okoli nas. Pika na i pa je obilica slovenskih in tujih pregovorov, ljudskih modrosti in odlomkov iz drugih besedil, ki odstirajo že nekoliko pozabljene modrosti o teh zelenih mogočnežih.
Branje, ki kar kliče k temu, da se odpravimo ven, občudovati vse, kar nam ponuja narava.
Odlomek iz besedila:
»Ljudje smo z drevesi tesno povezani že od nekdaj. Čeprav si človek domišlja, kako pomemben in mogočen je, mu drevesa dan za dnem dokazujejo, da ni. Drevesa lahko preživijo brez človeka in o tem ni nobenega dvoma, človek pa brez dreves ne more in o tem smo lahko tako trdno prepričani, kot je bil Einstein prepričan o neskončnosti človeške neumnosti. Prav zaradi tega v knjigi niso izpostavljena posamezna mogočna in velika drevesa. Razlog za to je preprost. Drevesa ne potrebujejo naše radovednosti. Ne želijo, da objemamo njihove krošnje in teptamo zemljo okrog njihovih korenin. Drevesa si želijo rasti v blaženem miru, za to pa lahko vsakdo poskrbi tako, da drevesa pusti pri miru, pristojne institucije pa jim zagotovijo ustrezne varstvene režime.«
Tokratno oddajo Knjižni molj je pripravila bibliotekárka Špela Činkelj.