KNJIŽNI MOLJ
12. 9. 2025
Iztok Bončina: Hladne poti za vroče poletne dni
Mladinska knjiga, 2025
Iztok Bončina je fotoreporter, fotograf in dolgoletni turistični vodnik. Na enem mestu je zbral 40 sproščujočih izletov ob reke, v vintgarje, soteske in senčne doline, ki očarajo v vseh letnih časih. Odkriva nam naravne bisere širom domovine, Kočevsko pa zastopata Orlova pot ter idilična pot ob Kolpi.
Številne poti imajo tudi izobraževalni namen, omogočajo spoznavanje naravnih in kulturnih znamenitosti na in ob poti. Vse so varne in primerne za družinske izlete ter celo za tiste, ki se redko odpravijo na potep v naravo. Poleg opisov so tudi napotki za dostop, dodatno pa izpostavi še zanimivosti, ki si jih lahko ogledamo v bližini. Vse poti so opremljene z atraktivnimi avtorskimi fotografijami. Na koncu priročnika pa najdemo še celostransko preglednico s ključnimi informacijami.
Stilsko dovršen in praktično zasnovan izletniški priročnik, s katerim se bomo lažje odpravili na raziskovanje naravnih znamenitosti.
Odlomek iz besedila:
»Slovenija se ne ponaša samo s čisto naravo, prelepimi pogledi in precejšnjim odstotkom z gozdovi poraščenih površin, odlikujemo se tudi kot dežela številnih živalskih vrst, ki jih marsikje po Evropi ni več ali so zelo redke. Volk, ris in medved so morda najbolj poznani predstavniki tovrstne živalske populacije, niso pa edini. V naši državi gnezdi tudi več kot dvesto vrst ptic, med katerimi so nekatere zelo redke in marsikdaj tudi ogrožene. Ena od takšnih ptic je veličastni orel belorepec, ki ga v Sloveniji najdemo ob Cerkniškem jezeru, v Krakovskem gozdu ter ob rekah Muri in Dravi.«
Anita Ogulin in Vasja Jager: Tako zelo vas imam rada
Mladinska knjiga, 2025
- julija je minilo leto dni, odkar se je poslovila izjemna humanitarka in prostovoljka Anita Ogulin. S svojim delom in predanostjo je lajšala stiske tisočim posameznikom in družinam. V zadnjem obdobju svojega življenja pa si je želela, da zapiše svojo zgodbo. Dokončno podobo ji je dal novinar Vasja Jager, ki je na podlagi pogovorov z Anito in sodelovanjem njenega moža ter hčerke napisal zares neverjetno biografijo.
V njej je Ogulinova razkrila svoje težko otroštvo, odraščanje, izkušnje družinskega nasilja in mnoge trenutke, v katerih ji ni bilo nič prihranjeno. Moč in glavno sporočilo te knjige pa se skriva prav v načinu, kako je Anita Ogulin zmogla kljub vsemu trpljenju ostati tako pozitivna, srčna in izjemna ženska. O njej je hčerka Karmen dejala: »Pomagati ni bil njen hobi, niti poslanstvo. Bil je njen način življenja.«
Zgodba, ki bi jo zaradi svoje iskrenosti, pretresljivosti in človekoljubnosti morali prebrati vsi!
Odlomek iz besedila:
»Težko je bilo delati na tej knjigi. Nisem med tistimi, za današnji čas tako značilnih ljudi, ki verjamejo, da so izjemni. In da so njihove življenjske zgodbe vredne čaščenja že zato, ker so njihove. Ne potrebujem spomenika, ne želim biti kamen. Želela sem le predati svoje sporočilo, in če ga moram predati skozi pripoved o svojem življenju, naj bo. To je torej moja zgodba in je zgodba o naši skupnosti. Upam, da ne boste razočarani. Morda pa se bo koga dotaknila, da bo nadaljeval moje poslanstvo. Dokler ne bomo vsi skupaj izvedeli. Kako blizu je daleč. Tako zelo vas imam rada. Ko bi le vedeli.«
Jerry Jenkins: Izvoljeni. Pridi in poglej
Družina, 2024
Televizijska nadaljevanka Izvoljeni je postala svojevrsten fenomen, saj so ustvarjalci za pripoved o Jezusovem delovanju denar za snemanje zbirali kar s prošnjami za prostovoljne prispevke. Začetki so bili skromni, nato pa jih je presenetil odziv prvih gledalcev, ki so bili navdušeni nad videnim. Kmalu je nadaljevanka postala svetovna uspešnica, ki je navdušila milijone gledalcev. Po scenariju zanjo je priljubljen ameriški pisatelj Jerry Jenkins, oče režiserja Izvoljenih Dallasa Jenkinsa, zgodbo prelil še v knjižno obliko. Pridi in poglej je druga knjiga v zbirki.
Začetek nas popelje najprej v leto 44. Jezusovi učenci se skupaj z njegovo materjo Marijo in drugimi svetimi ženami srečajo, da si podelijo zgodbe in osvežijo spomine na življenje z njim. Odločijo se, da jih bodo zapisali in ponesli v svet. Spominjajo se začetkov, ko je Jezus okrog sebe že zbral dvanajsterico, ki so sledili njegovemu povabilu. Postaja čedalje bolj priljubljen učitelj in okrog sebe zbira številne množice.
Pisatelj zares spretno ubesedi, kako so se tudi učenci sami spraševali, kdo Jezus je v resnici. Čutili so, da gre za nekaj, kar jih presega. Obenem so jih težile povsem človeške napake – zamerljivost, nevoščljivost, nezaupanje, častihlepje, strah pred neznanim. Pred bralcem se vrstijo številni prizori iz Svetega pisma, ki so seveda napisani z veliko umetniške svobode. V sebi pa nosijo pristno svetopisemsko sporočilo. Nenadoma zgodovinske osebe, ki se zdijo tako zelo oddaljene, pred nami oživijo kot ljudje iz mesa in krvi. Tarejo jih podobne skrbi kot nas in imajo enaka hrepenenja, želje, upe. Med njimi pa gledamo podobo Maziljenca. Do vseh je enako spoštljiv, ljubeč potrpežljiv in milosten. In vsem prinaša isto sporočilo ljubezni, miru in pravice.
Odlomek iz besedila:
»Ljubljeni učenec podrži prve strani svojega evangelija proti svetlobi sveč. Zdaj je sam, mati Marija je že šla spat, njegovi ljubi prijatelji pa so odšli domov. Še vedno dežuje. Preučuje, kar je napisal, in polglasno bere. ‘V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela …«
Emily Hawkins: Atlas osupljivih rekordov
Morfemplus, 2025
Mlade bralce že od nekdaj navdušujejo knjige, ki predstavljajo najrazličnejše rekorde ali ekstremne pojave. Tako denimo z velikim občudovanjem prebirajo Guinessovo knjigo rekordov. V podoben žanr pa se uvrša tudi Atlas osupljivih rekordov, ki nas popelje na vse celine sveta. Spoznamo nekatere najbolj ekstremne živali na planetu, nenavadne kraje, rastline in celo osupljive človeške podvige. Med drugim odkrijemo največjo jamo na svetu, katero je najbolj smrtonosno drevo in kje je najgloblje podzemno mesto.
Gre za čudovito ilustriran atlas večjega formata, s kopico drobnih zanimivosti in mini lovom na označene ilustracije, s katerim mladi bralci še okrepijo svoje bralne spretnosti.
Odlomek iz besedila:
»Na odmaknjenem otoku ob južni obali Nove Zelandije živi zelo nenavadna papiga: kakapo. Ta nežna in prijazna ptica je nosilka kar nekaj svetovnih rekordov. Ne le da je najtežja vrsta papige na Zemlji, saj tehta tudi do štiri kilograme, je tudi edina neleteča papiga na svetu, poleg tega pa še edina nočna papiga. Kakapo je tudi ena od najdlje živečih ptic na svetu. In kot da to še ne bi bilo dovolj, je tudi ena najglasnejših ptic na svetu!«
Šolarji so že dodobra zakorakali v novo šolsko leto, zato tokratno oddajo Knjižnega molja zaključujemo z mislijo Rudija Kerševana iz Prve slovenske avtorske enciklopedije misli:
Dober je tisti učitelj, ki nauči svoje učence. Najboljši pa je tisti, ki jih navduši, da vzljubijo stvari, ki jih uči, in se o njih učijo vse življenje.
Izvrstne učiteljice pa so tudi knjige, ki med platnicami skrivajo številne modrosti. Poiščite svojo najljubšo na policah Knjižnice Kočevje.
KNJIŽNI MOLJ
26. 9. 2025
Bogdana Štepec: Zajtrk v pižami
Forma Štepec, 2021
Bogdana Štepec v okviru podjetja Lonček kuhaj že vrsto let pripravlja in vodi priljubljene kuharske delavnice za otroke, mladostnike in odrasle. Delavnice so vsakokrat prilagojene udeležencem, posebej priljubljena pa je delavnica za otroke, ki jo izvajajo ob sobotah zjutraj. Takrat otroci v Lončkovo kuhinjo pridejo v mehkih pižamah in pisanih copatih. Skupaj pripravijo zajtrk, da zadiši po kruhu, kašah in ostalih dobrotah.
Pravijo, da se po jutru dan pozna, zato je zajtrk najpomembnejši del dneva. V čudovito oblikovanem in bogato ilustriranem kuharskem priročniku tako najdemo recepte za zajtrke na žlico, najrazličnejše palačinke, krušne jedi, namaze, sendviče, jutranje kolače in kolačke, ne manjkajo pa niti napitki za dobro jutro. Gre za preproste, a slastne in preizkušene jedi, ki jih bo vesela vsa družina. Fotografije slastnih jedi pa kar kličejo, da še samo poprimemo za kuhalnico in začnemo ustvarjati.
Odlomek iz besedila:
»Ko pripravljam namaze, se vedno spomnim na vrtec, kjer sem nekoč delala kot pomočnica vzgojiteljice in kjer so pridne kuharice pripravljale odlične namaze. Otroci so jih oboževali, jaz pa tudi, in na debelo smo jih mazali na kose puhastega svežega belega kruha. Danes so nad njimi enako navdušeni otroci v našem Lončku.«
David Zupančič: V mejah normale
Mladinska knjiga, 2025
Infektolog in priljubljen pisatelj David Zupančič je slovensko knjižno sceno poživil z literaturo, ki je do neke mere novost, saj se dogaja za zidovi bolnišnice. Prepoznavnost so mu prinesli zapisi v knjigi V sivi coni, bralci pa so že takrat začutili, da se v njem poleg medicinskega skriva tudi literarni talent.
Svojo tretjo knjigo Zupančič predstavlja kot fikcijo, ki sloni na življenju. Gre namreč za zgodbe, ki so resnične, vendar so anonimizirane do te mere, da se v njih ne more prepoznati nihče. Z nami deli anekdote, razmisleke, utrinke iz ambulant in dogodke, ki so se mu pripetile pri delu z bolniki. Nekatere so duhovite, zabavne, spet druge ganljive in pretresljive. Obenem pa gre za knjigo, ki je najbolj osebna, saj nam odkriva tudi drobce svojega življenja in razmisleke o njih. Kot pravi sam: »To ni knjiga o zdravstvu. To je knjiga o meni. Poleg tega pa je to knjiga, s katero nekaj raziskujem. Mogoče celo nekaj iščem.«
Gre za branje, ki bralcu da tisto nekaj več, saj je pisatelju uspelo izraziti svojo ljubezen do zgodb, pisanja, ustvarjanja in jo preplesti s poklicem, ki ga izpolnjuje. To občutje najbolj opiše zaključna misel, ki pravi: »Ko bom velik, bom pisatelj. Do takrat pa sem lahko zdravnik, ki piše.«
Odlomek iz besedila:
»Danes je dan po dežurstvu. Domov sem prišel s težko glavo, sključenimi rameni, dehidriran od nočnega dela. Moja punčka me je prepoznala, se zasmejala, zagrulila svoj navdušeni pozdrav in se skobacala v moje naročje. Zadnji sem, ki bi koga prepričeval, da starševstvo ni naporno. Za znoret naporno je in dejansko se ti občasno skoraj zmeša. Ampak te najlepše plati, tega novega Življenja pa vnaprej ne vidiš. Ne moreš razumeti, dokler ga ne izkusiš. Ne moreš ga pričakovati ali všteti v računico. Že tri ure se režim kot budala in spet ima vse smisel.
Ja, otroka imam. Neprespan sem in niti približno nimam dovolj časa ali denarja, da bi prepotoval svet. Ampak brez skrbi, sem našel rešitev. Svet mi je postala ona.«
Ursula Klammer: Hildegarda iz Bingna: prerokinja za današnji čas
Družina, 2025
Nemška teologinja Ursula Klammer bralca popelje skozi nadvse zanimivo, neobičajno življenje te velike vizionarke, pisateljice, pesnice, skladateljice in zdravilke. Hildegarda je sebe opisovala kot »preprosto žensko brez formalne izobrazbe«, a izkazala se je kot ugledna redovnica, benediktinka, ki je svoje znanje in uvide širila z zahtevnimi teološkimi spisi in deli s področja naravnega zdravilstva. Postala je predstojnica dveh samostanov, k njej pa so po nasvete hodile najpomembnejše osebnosti, celo cesarji, papeži, škofi, učenjaki, kraljice in opatinje. Čas visokega srednjega veka je bil izrazito patriarhalen, ta nadarjena redovnica pa je postala prepoznavna in cenjena navkljub nasprotovanju moških.
Gre za tehtno napisano biografijo, ki na kratko predstavi vse pomembne dosežke, spoznanja, spise in modrosti, ki jih je zapustila slavna Hildegarda. Čeprav je živela že pred mnogimi stoletji, njeno življenje in zapuščina še vedno nagovarjata tudi sedanjega človeka. In zagotovo ne moremo zgrešiti, če upoštevamo njen najbolj znan nasvet: »Neguj življenje, kjer ga srečaš.«
Odlomek iz besedila:
»Vsako stoletje se sooča s svojimi posebnimi izzivi, a na koncu gre vedno za podobne temeljne zadeve: človek išče možnosti in perspektivo za smiselno in uspešno oblikovanje življenja. V svojih teoloških in življenjskih spisih mistikinja presega zgolj zasebno misel o odrešenju: zavzema se za pogumno in angažirano obračanje k naravi, k okolici in sobivanju. Če človek resno jemlje svojo odgovornost do drugih in stvarstva ter prepozna svoj (verski) namen, lahko že tukaj in zdaj deloma izkusi ozdravljenje. »Vse stvarstvo je na voljo človeku,« se ne utrudi ponavljati Hildegarda.«
Janja Vidmar: Koliko še?
Miš, 2024
Janja Vidmar je priljubljeno pisateljsko ime med mladimi in odraslimi bralci. V zadnjem času je napisala več del s popotniško vsebino, roman Koliko še? pa nagovarja najstniške bralce.
V ospredju so trije liki, sošolci Izza, Lucija in Ognjen. Iza uživa v vlogi razredne kraljice, ki je najbolj priljubljena in ima vse, kar ji srce poželi. Lucija je njeno pravo nasprotje, saj z mamo samohranilko in sestrico komaj shajajo, v razredu pa si najbolj želi biti neopazna. In prav razredna lestvica priljubljenosti je tista, ki zaneti med sošolkama spor, celo pretep. Vmes poseže Ognjen, šola in starši pa incident rešijo s pohodom po Caminu Krk. A naporna hoja po slikoviti pokrajini prinaša seboj povsem nove razsežnosti, težave, izzive in obenem priložnosti za nove začetke.
Pisateljica spretno krmari med različnimi aktualnimi temami, s katerimi se spopadajo najstniki – medvrstniško nasilje, socialne neenakosti, privilegiranost bogatih in odvisnost od tehnologije. Branje, ki nagovarja tako mlade kot njihove starše.
Odlomek iz besedila:
»Odpre se veličasten pogled na krški most, pajkasto se oklepa obeh klifov, z močnimi jeklenimi stebri vkopan na dno morja. Pod njim se med dva kamnita zoba zajeda globok morski zaliv. Prehod pod njim se zdi neresničen, z odprtimi usti zevamo v mogočno jekleno ogrodje, ki nosi težo zgoščenega prometa. Ubodemo nov žig s stilizirano podobo mostu in napisom Krčki most v črnem okviru. Ne sprašujem se več, zakaj jih zbiramo, pač, dokaz o prehojeni poti so, doma bom tršo zgibanko, ki služi kot potna listina, pokazala mami in Špeli, nato pa reč spravila v predal in pozabila nanjo.«
Preostanek petkovega popoldneva pa naj vam polepša misel iz knjige Sledi sanjam, ki jo je napisal priljubljen ameriški pisatelj Kobi Yamada: »Osredotoči se na tisto, na kar lahko vplivaš. Pomiri se s tistim, česar ne moreš spremeniti. Imej pogum, da si priznaš, kadar stvari ne gredo po načrtih, in prožnost, da se prilagodiš in spremeniš. Dobre stvari zahtevajo svoj čas. Bodi ponosen na to, kako daleč si prišel, tudi če še niti tam, kjer si upal, da boš. Bodi pozoren na vse, kar se dotakne tvojega srca. Kar se dogaja okoli tebe, je manj pomembno kot to, kar se dogaja v tebi. Odloči se verjeti v svoje lastne zmožnosti. Ljubi to, kar si, kar si bil in kar postajaš. Nihče ne ve, kaj prinese jutrišnji dan. Sanje so odprta vrata v svetlejši jutri. Skoči skoznje!«