V četrtek, 10.10.2024, ob 18 uri vas vabimo na predstavitev nove pesniške zbirke kostelskega poeta Ivana Lisca z naslovom POD GRADON SON HODO.
Ivan Lisac, po rodu iz Slavskega Laza, svoje pesmi piše tako v kostelskem narečju, kot tudi v slovenščini. V njih se spominja otroštva in mladosti, so pa tudi zapisi trenutnih vtisov, razmišljanj, občutkov.
MIKLAVŽEF VIČER
Iše se domisljen testega večera,
nekaj lipega je dišalo po hiše
deca smo se igrale, nismo dale mera,
Miklavž bo prišo, srce me kumaj diše.
Fkuhnje je mama zamesela testu,
gulih rok, do lahtičef so bele bele,
malo med prste knose son prneso,
dišalo je po cimete i rosce so se mlele.
Mahane vražicke i miklavže so narejene,
puce na prseh i uči iz sihega fažona,
sa va pleh jeh dela bon, ti samo glej mene,
pole pa shajat, tako je glasnu rekla ona.
Hvutra smo rano stale, na okne va peharje,
jaboka, orehe, kof cukr, krampus pečen,
to bela je sa refščena, ni sluha o denarje,
kere dobo je miklavž, ta je biu lahko srečn.
LJUBEZEN
So vse ljubezni že dogorele,
le moja čisto tiho še brli,
bodo pomladne sape spet razvnele,
kar že ugaša in pod pepelom tli?
Bo veter res odpihnil moje strahove,
da sam ostal bom, ko ti odideš?
Ko vedel bi kam tvoja ladja plove
skrbno bi pazil, da v temi ne zaideš.
Ti boš tam, srečna na drugi strani,
jaz bom morda sameval, molil boga
poletja več ne bo, kot bilo je lani,
ko še živela je ljubezen, moja ljubljena.
Še enkrat prijazno vabljeni!