KNJIŽNI MOLJ
24. 1. 2025
Jerca Cvetko: Padam na besede
Cankarjeva založba, 2024
Prvenec Jerce Cvetko je znani radijski napovedovalec Miha Šalehar pospremil z zapisom, da gre za: »filigransko zgodbo o bivanjskih stiskah ženske prvega sveta.« In z njim se lahko le strinjamo.
V ospredju je Iris – uspešna, priljubljena voditeljica prireditev, ki se znajde pred prelomno življenjsko situacijo – nepričakovano jo zapusti dolgoletni partner, s katerim sta si neuspešno prizadevala ustvariti družino. Iris nenadoma ostane sama, ob tem pa ugotovi, da ima samskost tudi finančne posledice. Prijateljica jo nagovori, da si na Tinderju ustvari profil, a kaj, ko zmenki postajajo čedalje bolj nenavadni, celo neprijetni. Nezavidljivi položaj najbolje opišejo njene besede: »Stara sem štirideset let, živim v luknji, zapuščena, samska, izgubljena, nadzorovana in nezakonito fotografirana, za povrh pa sem si nakopala na glavo še psihološko mejnega zadetega zalezovalca.«
Iris se sprašuje, v katero smer bo šla njena kariera in življenje nasploh – odgovor pa nepričakovano najde v pogovoru s svojo vzornico. Prvič začuti, da bi morda lahko zamenjala svoj poklic. Pripravljena je, da se spopade z lastnimi strahovi in posledicami bolečega razhoda. Pri tem pa morda celo odkrije svojo resnično, usojeno ljubezen.
Vrhunski ljubezenski roman, ki je veliko več kot le žanrsko branje, je izšel v novi zbirki Cankarjeve založbe Razmerja. Nadejamo se, da bo v letu 2025 postregla še s kakšnim podobnim odličnim branjem.
Odlomek iz besedila:
»Knjižnica je bila moje pribežališče že v otroštvu. Bila je moj pristan. Safe space. Ko je bilo doma nevzdržno, je bil moj prvi impulz vedno v knjižnico.«
Lyall Watson: Nebesni dih: naravoslovna zgodovina vetra
Beletrina, 2020
Južnoafriški raziskovalec, pustolovec in znanstveni nomad, kot se je opredelil sam, Lyall Watson, je bil zares nekaj posebnega. Neustavljiva želja po znanju ga je gnala, da je diplomiral iz botanike, zoologije, morske biologije, geologije, kemije, ekologije ter doktoriral iz etologije – vede, ki preučuje vedenje živali. Bil je tudi priljubljen in plodovit pisec knjig, v katerih je združeval znanost z duhovnimi spoznanji. Tudi Nebesni dih je tako zrasel iz eseja o doživljanju neopisljivega v obsežno monografijo z zajetno bibliografijo.
V ospredju je veter. Bralci kaj kmalu spoznamo, da gre za veliko več kot le zrak v gibanju. Watson ga opredeli na številne načine, pri tem pa poseže globoko v preteklost – vse do nastanka vesolja. Popelje nas preko fizike, mitologije, biologije, psihologije, vse do religije in sociologije različnih kultur. Veter pojmuje kot obtočilo našega planeta, saj povezuje vse na njem in vsemu vdihuje življenje. Že od nekdaj namreč velja za skrivnostno, nevidno moč in ima osrednjo vlogo v mitih številnih kultur.
Knjiga je razdeljena na pet širših tem, ki obravnavajo povezanost vetra z Zemljo, časom, življenjem, telesom in umom. Miti in znanost se čudovito dopolnjujeta na področju biometeorologije, ki pojasnjuje, kako vreme vpliva na vsa živa bitja. Pika na i je slovar vetrov, ki prinaša poimenovanja za najrazličnejše vetrove, ki pihajo iz določene smeri v določenem času leta po vsem svetu. Kot lahko preberemo na platnici knjige, gre za zares »navdihujoče branje, ki odpira osupljive nove poglede na zgodovino, naravo in človeštvo.«
Odlomek iz besedila:
»Brez vetra bi bila večina Zemlje neprimerna za življenje. Tropi bi bili tako nevzdržno vroči, da tam ne bi preživelo nobeno bitje, preostanek planeta pa bi zmrznil. Vlaga, če bi obstajala, bi bila omejena na oceane in povsod razen na robovih velikih celin vzdolž ozkega zmernega pasu bi se raztezala puščava. Ne bi bilo erozije, niti prsti, za vsakršno skupnost, ki bi se kljub temu uspela razviti, pa nobenega olajšanja pred tem, da bi se zadušila zaradi lastnih iztrebkov. Z vetrom pa Zemlja oživi. Vetrovi priskrbijo obtočilni in živčni sistem planeta, razporejajo energijo in informacije, razširjajo toploto in zavedanje ter ustvarjajo nekaj iz nič.«
Matt Abrahams: Misli hitreje, govori pametneje
Učila, 2024
Ste se že kdaj znašli v situaciji, da ste morali spontano nastopiti pred drugimi in vam je zmanjkalo besed? Strokovnjak za komuniciranje in predavatelj z dolgoletnimi izkušnjami, voditelj priljubljenega podkasta Misli hitro, govori pametno Matt Abrahams je prav za take primere spisal odličen priročnik. Če sledimo njegovim napotkom, se takšne zadrege ne morejo več ponoviti.
V prvem delu predstavi znanstveno podprte strategije za obvladovanje tesnobe, odzivanje na razpoloženje v prostoru ter jedrnat in privlačen nastop, ki bo poslušalce motiviral. Na primerih svojih strank in študentov nas med drugim uči tehnik, kako odgovarjati na vprašanja po predstavitvi ali kako izpeljati uspešen razgovor. Drugi del priročnika pa je namenjen zasebni komunikaciji, kot je denimo neformalen klepet, spontana zdravica, primerno opravičilo ali pa preprosta improvizacija pri pogovoru.
Prijazna spodbuda vsem, ki bi radi izboljšali svoje sposobnosti komuniciranja v vseh okoliščinah.
Odlomek iz besedila:
»Kako preprečimo pretirano kritiziranje samega sebe? Ena od pomembnih tehnik za dosego tega, ki je presenetljivo preprosta, je, da si dovolimo narediti tisto, kar je treba narediti. Nič več in nič manj – namesto da bi se trudili stvari delati prav, se osredotočimo samo na podajanje informacij občinstvu. /…/ Zapomnite si, ni pravilnega ali napačnega načina komuniciranja, so samo boljši ali slabši načini. Če se preusmerimo od prizadevanja, da nekaj delamo prav, k temu, da tisto preprosto delamo, čutimo manjši pritisk. To nam omogoča, da se manj osredotočamo na najboljši možni način komuniciranja in stvari povemo z lastnimi besedami in izrazi.«
Patrice Karst: Nevidna nit
Grafenauer, 2019
Nevidna nit je prisrčna, topla slikanica, ki je s svojim bogatim sporočilom nagovorila številne bralce po vsem svetu. Dvojčka Liza in Jošt se sredi noči prestrašita nevihte in rada bi ostala pri mamici. Ta pa jima pove skrivnost: ljudi, ki se imajo radi, povezuje prav posebna, nevidna nit ljubezni.
Nastanek te zgodbe je navdihnila resnična stiska avtorice, v kateri se je znašla kot mati samohranilka v času, ko je njen sin obiskoval vrtec in neutolažljivo jokal ob slovesu. Povedala mu je, da ju bo vedno povezovala nevidna nit in zato nikoli ne bo sam. Zgodba je potolažila tudi druge otroke in sčasoma je prerasla svoje okvire. Ko je izšla v knjižni izdaji, je postala navdih in pomoč tudi številnim odraslim. Psihologi, terapevti, hospici, svetovalni delavci v šolah in mnogi drugi jo uporabljajo pri svetovanju, tolažbi in celjenju čustvenih ran. Z njo namreč lažje razumemo nekaj tako težko opisljivega kot je pojem ljubezen.
Ganljivo branje, ki tolaži otroke in odrasle.
Odlomek iz besedila:
»Ljudje, ki se imajo radi, so vedno povezani s prav posebno nitjo ljubezni.«
»Kako veš, da obstaja, če je sploh ne vidiš?« je radovedno vprašala Liza.
»Z očmi je res ne vidiš, jo pa čutiš v srcu in veš, da si vedno povezan z vsemi, ki jih imaš rad.«
Naj vas v dneh, ki sledijo, povezujejo nevidne niti prijateljstva, ljubezni in miru, prav tako pa ne pozabite na čudovite niti, ki se spletajo med vsemi srčnimi bralci in bralkami. Svoj navdih za branje boste našli tudi na policah Knjižnice Kočevje. Dobrodošli!
Tokratno oddajo Knjižni molj je pripravila bibliotekárka Špela Činkelj.
KNJIŽNI MOLJ
10. 1. 2025
Oddaja Knjižni molj je v novem letu 2025 že v polnem zamahu, svežo merico branja za bralce vseh starosti pa so danes pripravili v Knjižnici Kočevje.
Aljoša Bagola: Ne! Je moč
Mladinska knjiga, 2024
Še nikoli prej v zgodovini informacije in znanje nista bila tako dostopna, pa vendar v razvitem, sodobnem svetu vlada prava pandemija izgorelosti. Razlog za to strokovnjaki vidijo tudi v tem, da ne znamo pravilno postaviti meja. Za razumevanje te problematike se moramo naučiti prepoznavati družinske in družbene vzorce ter osvojiti prave pristope za konstruktivno izražanje resničnih želja.
Priljubljeni oglaševalec in predavatelj, ki se je tudi sam na vrhuncu slave znašel v primežu izgorelosti, Aljoša Bagola, je na lastni koži izkusil posledice nejasno postavljenih mej. Svoja spoznanja je z bralci delil v uspešnicah Kako izgoreti in Srečo, prosim. V priročniku Ne! je moč pa nas v svojem duhovito-igrivem slogu vodi po načinih, kako se upreti priučenim vedenjskim vzorcem, da bomo lahko zaživeli bolj srečno, umirjeno in svobodno.
Na praktičnih primerih slikovito svetuje, kako lahko v posameznih situacijah ravnamo bolje, drugače, močneje in kako jasno postaviti meje. Sebi in drugim. Spoznanja črpa iz strokovne literature in lastnih izkušenj. Pika na i ob branju pa sta avtorjeva besedna in miselna kreativnost ter nezamenljiv slog pisanja.
Priročnik, ki ga v novem letu vsekakor velja prebrati!
Odlomek iz besedila:
»Slovenci še vedno živimo ali bolje – životarimo – v sprijaznjenosti z zanikanjem sebe. Zato pravim, da živimo v nemokraciji, saj ko pridemo do besede Ne!, smo vsi nemi. Tudi sam sem potreboval skoraj štirideset let, da sem začel uveljavljati svoje potrebe in si odstirati pot do svojega resničnega jaza. Saj ne, da bi prej živel zlagano, a tok življenja pogosto ni bil čudovita laguna, ker si nisem dovolil spregovoriti in izpostaviti očitnih krivic Ljudje smo pripravljeni neznosno dolgo ždeti pod plastmi in pastmi ustrezanja, in naše treznjenje od trzanja na vsak ukaz, navodilo in zapoved je dolgo ter naporno.«
Anne Boyer: Trdoživa
Umco, 2022
Ameriški pesnici, esejistki in predavateljici Anne Boyer se je življenje pri enainštiridesetih letih nenadoma prelomilo na dvoje. Zdravniki so natančno poimenovali tisto, kar jo je po novem določalo – rak dojke. Diagnosticirali so ji obliko, ki ima najmanj možnosti zdravljenja, slabo prognozo in največjo verjetnost, da se ne bo izšlo dobro. Postavljena je bila pred neizogibno dejstvo, da mora sprejeti kemoterapijo in druge grozovito boleče postopke zdravljenja, če želi preživeti. Njo pa prešine misel: »Če privolim vanjo, se bom počutila, kakor da umiram, vendar bom nemara ostala živa.«
Boyerjeva bralca potegne v zapleten vrtinec razmislekov o tem, kaj pomeni taka diagnoza za posameznika. Neizprosna je v razgaljanju svojih občutkov med zdravljenjem in seciranju odzivov okolice na njeno stanje. Zaradi poškodb je postala izostrena različica sama sebe, rešitev pa so ji med drugim nudili razvejana mreža prijateljev, uradna medicina, predvsem pa umetnost.
Izjemno branje, ki da tehten pogled na bolezen, zdravje, znanost, smrt in nenazadnje življenje samo. Avtorica je za knjigo spominov Trdoživa prejela tudi Pulitzerejvo nagrado za najboljšo stvarno knjigo leta 2020.
Odlomek iz besedila:
»Obstajajo ljudje, ki se v svojem telesu počutijo slabo in glede tega ne storijo ničesar, in obstajajo ljudje, ki se v svojem telesu počutijo slabo ter svoje simptome predajo preiskovalnim aparatom in obtičijo pri tem. Obstajajo pa tudi ljudje, ki si lahko privoščijo, da s svojimi nadlogami zakrožijo med strokovnjaki, in ti jim bodo postavili konkurenčne diagnostične predloge. Ta skupina ljudi sledi nizu simptomov v smeri obljube, prosi za preiskave, prevprašuje odgovore, prepotuje velike razdalje, da bi obiskala specialiste, ki bodo nemara znali prepoznati, kaj je narobe z njimi.«
Beth O’Leary: Zadnji klic
Učila, 2024
Angleška pisateljica Beth O’Leary se je s svojimi romani v žanru romantičnih komedij priljubila tudi slovenskim bralcem. Njene zgodbe so zabavna mešanica iskrivih dialogov in komičnih situacij, s kančkom drame in obilo romantike. Vse to najdemo tudi v romanu Zadnji klic.
Glavno besedo imata Izzy in Lucas. Oba sta predana svojemu delu v družinskemu hotelu Gozdni dvorec, ki se mu zaradi vse večjih finančnih težav ne obeta nič dobrega. Preostanek zaposlenih se je znašel tik pred zaprtjem. Energična Izzy in trmasti Lucas se komajda prenašata, a tokrat sta za dobro hotela pripravljena združiti moči. Ko v sobi, kjer hranijo pozabljene predmete, najdejo poročne in zaročne prstane, se Izzy domisli projekta »Prstanov ne damo«. Odločena je, da poišče, katerim gostom so pripadali. Z Lucasom skleneta stavo, kdo bo pri iskanju uspešnejši. Ob tem pa njuna tekmovalnost dobiva nove razsežnosti. Med seboj imata še nekaj neporavnanih računov in morda je sedaj pravi čas, da odkrijeta svoja prava čustva. Na kocki je namreč veliko več kot le usoda Gozdnega dvorca …
Odlomek iz besedila:
»Po tej poroki se bova lahko vrnila k izmenam, kjer se najine poti redkeje križajo, kar je vedno dobrodošlo. Ni dobro, če sva predolgo skupaj na recepciji. Gospa SB pravi, da ni videti ‘da bi ustvarjala pravo vzdušje.’ Arjun, šef kuhinje, pravi, da ‘hotel izraža enako toplo dobrodošlico kot hiša njegove stare mame’, kadar sva z Lucasom v isti izmeni. Arjunovo babico sem že spoznala, tako da lahko zagotovim, da je to precej nesramna opazka. /…/ Vedno je tako gospodovalen. Ko sem ga prvič videla, se mi je njegov brazilski naglas zdel neizmerno privlačen – spregledala sem njegovo nevljudnost, jo pripisala izgubljenemu v prevodu in si mislila, da zagotovo misli dobro, le da njegove besede ne izzvenijo čisto pravilno. A sčasoma sem dojela, da izvrstno obvlada angleški jezik – in da je preprosto ena navadna rit.«
Tereza Žerdin: Nesrečko!
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, 2012
Srečko je bister, spreten in priden fant za delo. Ima pa tudi specifično učno težavo – težko in počasi bere, zato je nesrečen, torej Nesrečko. Podobno doživljajo številni šolarji, ki le počasi prepoznavajo in povezujejo črke. Težave jim delajo besede, ki jih slabo razumejo, so predolge ali pa se jih težko izgovori. V društvu Bravo, v katerem pomagajo otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami, so izdali knjižico zgodb prav za take otroke, ki imajo težave pri branju. Napisane so v lahko berljivi pisavi, z manj besedami, vsebina pa je preprosta, vsakdanja in humorna.
Branje je spretnost, ki jo pridobimo le z vajo, a pri tem je nujno, da ga otrokom s specifičnimi učnimi težavami ponudimo na pravi način in v pravem obsegu. Ob Srečkovih zgodbah so tako tudi jasni in razumljivi napotki za starše, učitelje oz. tiste, ki bodo pomagali ob branju. Dodana vrednost pa so vaje in naloge ob besedilih, ki krepijo koncentracijo in bralne spretnosti.
Odlomek iz besedila:
»Mami me kar naprej podi v mojo sobo. V sobi moram sam pisati nalogo. V sobi moram sam brati. Kdaj pa ona sploh kaj bere? Nikoli. Ker nje nihče ne sili.«
Plinij Starejši je zapisal misel gršega slikarja Apela: »Nulla dies sine linea.« ali »Naj ne mine dan, brez da bi kaj narisal.« Mi pa vam želimo, naj ne mine dan brez dobrega branja. Odkrivajte ga sami ali v družbi, berite skupaj z najmlajšimi in jim pokažite, svet domišljije in neskončnih možnosti. Tudi v letu 2025 ga najdete v Knjižnici Kočevje.
Tokratno oddajo Knjižni molj je pripravila bibliotekárka Špela Činkelj.