KNJIŽNI MOLJ

27. 12. 2019

Že je leto naokoli in tukaj je še vaša zadnja oddaja o knjižnici v letu 2019. Naj vam izbrane knjižne poslastice polepšajo zaključek starega ali pa začetek novega leta!

Katherine Applegate: DREVO ŽELJA
prevod: Veronika Rot Gabrovec
Ocean, 2019
Čudovita slovenska izdaja prevoda knjige Drevo želja bralca takoj pritegne s
čarobnim bleščečim naslovom in skrivnostno, žametno naslovnico, prijetno
na otip. Prvoosebni pripovedovalec romana je Rdeči, dvestoletni hrast, ki
nudi zavetje številnim živalim, prijetno senco in mesto počitka pa tudi
okoliškim prebivalcem. Enkrat letno k njemu pridejo ljudje z vseh koncev in
krajev, da na njegove veje obesijo trakove s svojimi željami. Drevo je v
svojem dolgem življenju videlo že marsikaj, a ga današnji svet zna vedno
znova presenetiti. Ko se v soseščino priseli nova družina, se lastnica
zemljišča odloči, da je čas, da tudi hrast požagajo. K sreči je v bližnji šoli
veliko učencev in učiteljev, ki jim je mar za sočloveka in druga živa bitja.
Srčen, poetičen roman za vse generacije otrok in odraslih poudarja pomen
prijateljstva, sprejetosti, upanja, spoštovanja in sožitja vseh bitij.

Iz knjige: »Bolj sem zgovoren kot večina dreves. A vseeno, če se slučajno na
posebej srečen dan znajdeš blizu drevesa, ki je videti posebno prijazno, ti ne
bo škodilo, če prisluhneš. Drevesa ne znamo pripovedovati šal. Prav gotovo pa
znamo pripovedovati zgodbe
Alison Jay: ISKANJE VČERAJŠNJEGA DNE
Morfemplus, 2018
prevod: Aleša Koncut
Pisana slikanica angleške avtorice in ilustratorke nas popelje v čarobni svet svetlobe, zvezd in črnih lukenj. V njej spoznamo dečka, ki je imel včeraj najboljši dan. Zato išče najrazličnejše načine, kako bi se vrnil vanj in ga znova doživel. Ko pa za nasvet vpraša modrega dedka, mu ta pokaže, da je življenje polno najčudovitejših dni in da je še mnogo takšnih, ki na dečka čakajo v prihodnosti. Ustvarimo pa jih lahko le tako, da smo srečni vsak sedanji trenutek.
Iz knjige: »Naši najlepši dnevi ustvarjajo srečne spomine. A vsak dan prinese priložnost za nove dogodivščine. Zakaj bi iskal včeraj, če si lahko srečen tu … danes!«
Petr Ludwig: KONEC PROKRASTINACIJE:
KAKO NEHAMO ODLAŠATI IN ZAČNEMO ŽIVETI NA POLNO
Modrijan, 2016
Že Seneka je svaril: »medtem ko odlašamo, življenje beži«. Prokrastinacija (iz latinščine: pro-crastinus = za jutri) pomeni odlašanje oziroma vedenje, pri katerem namesto nujnih in manj prijetnih nalog izvajamo tisti manj nujne, nepotrebne, a bolj prijetne. Človeštvo to nadlogo pozna že od nekdaj, vendar pa sodobni čas ustvarja odlične razmere za njen razmah: potenciali in možnosti so osupljivi, nas pa ujame paraliza odločanja. Ljudje smo ustvarjeni tako, da se izogibamo bolečini in neugodju, pa vendar na koncu najbolj obžalujemo tisto, česar nismo naredili, in ne to, kar smo. V resnici pa je prokrastinacija le simptom, in če jo želimo odpraviti, moramo odkriti vzroke zanjo. Češki publicist Petr Ludwig nam zato ponuja različna orodja, kako se motivirati, kako ne biti odvisni od doseganja vse višjih ciljev (ki se jih potem bojimo), kako se znebiti slabih navad in delati predvsem tisto, kar osmišlja naše življenje. Premagati prokrastinacijo naj bo naše vsakodnevno junaštvo, poudarja avtor.
Alma Karlin: DEDIČI LUČI (iz zbirke Z Almo v svet)
Založništvo J. Jezernik, 2019
Prevod: Boštjan Dvorak in Jerneja Jezernik
Ste vedeli, da je bila slavna popotnica Alma Karlin tudi pesnica? Letos je minilo natanko 100 let, odkar se je ta nenavadna navdihujoča ženska odpravila iz Celja na svojo pot okoli sveta. In končno je na plan prišlo tudi
več kot štirideset (izmed preko tristotih) Alminih pesmi, ki so hranjene v prostorih NUKa. Pesmi odkrivajo nove delčke nemške in slovenske literarne zgodovine in marsikateri avtobiografski detajl iz avtoričinega življenja.
Vsebinsko so vezane na Almina potovanja, aktualna družbena dogajanja, predvsem pa seveda na njen notranji svet. Odsevajo humor in hkrati presunejo z vpogledom v vizionarskost in globino avtorice in v njen stik z
višjimi dimenzijami. V izvirniku so bile pesmi pisane v nemškem jeziku. Boštjan Dvořák, ki obvlada kar 35 jezikov, je v slovenske prevode mojstrsko prenesel Almin slog, obliko pesmi, njeno energijo in ritmiko. Primorska
pevka, kitaristka in lutkarica Nika Solce je letos izbrane Almine pesmi tudi uglasbila. Slišite jih lahko na albumu z naslovom Ko duše pokličem.

Zadnjega Knjižnega molja v tem letu zaključimo z Almino pesmijo z naslovom Ljubezen božja, katere globoko sporočilo sega nad nabožne vsebine in je lahko hkrati naša novoletna želja.
»Čez vse, kar človeških se src polasti,
se – kakor če sonce globel razžari –
razliva dobrota skoz dalje sveta,
brezmejna, podarjena vsem od boga.
Ogenj je silen, ki vse razplamti
in vendar bolj nežen kot zvezdni je sij,
v dušah ogromno na mah spremeni –
ko vate posveti, srce mu odpri –
da rane, ki časa zadal jih je zmaj,
zacelijo v luči se milosti zdaj,                                                                                                                                            ki grenko minljivost vseh srčnih želja
v resnico pretvarja in večnost ji da

Knjižnica Kočevje vam želi topel, ljubezni poln preostanek praznikov ter veliko lepih trenutkov in dobrih zgodb v letu 2020!
Današnjega Knjižnega molja je za vas pripravila
bibliotekarka Pia Marincelj


KNJIŽNI MOLJ
13. 12. 2019

Marko Juhant: Dva Gorenjca o šparanju: Kako otroke navadimo ravnanja z denarjem
Pavel Rihtaršič: Kako bolje upravljamo premoženje
Elementum-Ag, 2019

Marko Juhant je v svojo bogato knjižno bero dodal nov priročnik za starše, ki bo v tem
decembrskem času še kako aktualen. Skupaj s finančnim strokovnjakom Pavlom Rihtaršičem
sta pripravila napotke, ki nam bodo v pomoč pri osnovnem finančnem opismenjevanju. Učita
nas tistega, kar bi morali že znati, pa včasih pozabimo ali pa še ne znamo – »šparati«.
Juhant poda zelo konkretne predloge, kako otroke in sebe navadimo na ravnanje z denarjem,
med drugim izpostavi pogoste napake, ki jih delamo pri tem. Pojasni dileme, ki so povezane
z žepnino, posebno poglavje je namenjeno tudi odgovorom na nekatera najbolj pereča denarna
vprašanja, ki jih imajo starši, ko se soočijo s tovrstnimi izzivi.
Pavel Rihtaršič v drugem delu knjige daje konkretne nasvete, kako bolje upravljati osebno
premoženje. Razumljivo razloži temeljne pojme in da osnovne napotke, kako se spopasti z
zapletenim svetom financ in pasti, ki se skrivajo v njem.
Priročnik torej, ki bo prišel prav mladim in starim.

Odlomek iz besedila:
»Mogoče si želite nov telefon. Ga res potrebujete, čeprav že s starim ne telefonarite več, le
brskate po internetu, po FB in objavljate, posredujete? Dvomim, da novega res potrebujete.
Le želite si ga. Kdaj lahko pričakujete, da se bodo vaši otroci kakšnemu nakupu odrekli, ker predmeta
nakupa nujno ne potrebujejo, si ga pa želijo? Kadar imajo dober zgled

Darja Rojec: Nasveti in izkušnje iz prve roke, 3. knjiga
samozaložba, 2019

Ob hitrem tempu življenja radi posežemo po farmacevtskih izdelkih in kar pozabimo, da je
naša dežela bogata z znanjem o zdravilnih zeliščih in njihovi uporabi. Darja Rojec je zato
zbrala novo zakladnico receptur bolnikov, ozdravljencev, farmacevtov ter zdravnikov, ki so
varne in preizkušene. Še posebej nas opozarja na pravilno nabiranje rastlin, sestavljanje
pripravkov in njihovo jemanje. Priročnik prinaša tako obilico receptur za pripravo različnih
zeliščnih pripravkov, s katerimi na primer odženemo gripo, prehlad ali nespečnost.
Velik del je namenjen medsebojnemu delovanju zdravil in zelišč, različnim načinom priprave
in vsemu, na kar moramo biti pozorni, preden začnemo z uživanjem tovrstnih pripravkov.
Dobrodošlo je poglavje, kjer so predstavljene ogrožene skupine, kot so denimo operirani
bolniki, otroci ali starostniki, opozorila pa so navedena tudi ob posameznih pripravkih.
Priročnik, ki ga bodo veseli vsi, ki bi si radi pomagali tudi ali predvsem z naravo in njenimi
zakladi.
Odlomek iz besedila :
»Hodim, torej sem! Obstajam! Hodim po poti, sredi bujnosti, razcvetelosti, ozelenelosti,
ozvočenosti, barvitosti, sredi šumenja in klicev narave. Poslušam radost življenja okoli sebe.
Vračam se h koreninam. Premišljam in spoznavam, kako sem srečna, da hodim. Noge štejejo
korake, četudi srce razjedajo grenki spomini in korak ustavljajo grenke izkušnje. Ne, ne
ustavljajte se, koraki! Naprej, samo naprej! Človek mora le naprej, mora hoditi svoji usodi
naproti, mora hoditi naprej, kljub dejstvu, da je minljiv in umrljiv.
Hodim življenju v objem

Ilija Trojanow: Moja olimpijada: en amater, štiri leta, 80 disciplin
Cankarjeva založba, 2019, prevedla Mojca Kranjc

Kaj ste počeli leta 2012, ko so v Londonu potekale poletne olimpijske igre? Ste sedeli na
kavču pred televizorjem in strastno navijali? Tudi nemški pisatelj Ilija Trojanow je počel isto,
a za razliko od večine se je odločil, da bo nekaj spremenil.
Ugasnil je televizor, obul superge in šel teč. Na poti se mu je utrnila zamisel. Odločil se je, da
se bo do naslednjih olimpijskih iger čez štiri leta preizkusil v čim več disciplinah. Ob tem je
pisal avtobiografske eseje, v katerih je predstavil posamezne športne discipline, njihovo
zgodovino ter filozofijo. V njih na humoren način opisuje lastno izkušnjo premikanja telesnih
in duševnih mej. Pri panogah, ki imajo merljive rezultate, si je zastavil cilj, da bo bil pol tako
dober kot olimpijski zmagovalec v Londonu 2012. Marsikdaj mu je to določilo mejo
dosegljivega in s spoznanjem o lastnih omejitvah nam je približal profesionalni šport na
povsem nov, razumljiv način.
Prijetno, zabavno branje, ki bo všeč tako športnim zanesenjakom kot tudi tistim, ki spremljajo
šport le od daleč.
Odlomek iz besedila:
»Že čez nekaj tednov mi je postalo jasno, da je moje telo knjiga, ki je dotlej skoraj nisem
bral. Presenetljiva, samo od sebe pišoča se knjiga, ki kar naprej začenja nova poglavja. Po
vsaki prvi enoti treninga kakšne nove športne panoge je moje telo preigravalo sklanjatve z
mišicami, ki nikoli prej niso prišle do besede. Spoznanje, da jih imamo več kot šeststo
različnih, je prišlo do mene podkožno. Pravilen trening, sem polagoma dojel, pomeni samo
eno: odkrit pogovor z lastnim telesom

Naj vam preostanek decembra polepša pesem Urše Žorž, ki je izšla letos v zbirki Ko imaš
nekoga preprosto… rad
Res ga imam rada
Končno sem ga zares spoznala!
Ves čas je bil ob meni, me spremljal in bodril,
jaz pa ga nisem opazila in sem iskala drugje.
Sem pa tja sem imela občutek, da obstaja, a je prehitro minil.
Potem pa sem se počasi zbudila in ga začutila v dno duše.
Tu je, samo moj, samo zame!
In res ga imam rada … to (moje) ŽIVLJENJE!
Knjižne namige za decembrska bralna potepanja sem za vas pripravila

bibliotekarka Špela Činkelj.


KNJIŽNI MOLJ
29. 11. 2019

Od torka do nedelje v Cankarjevem domu v Ljubljani poteka 35. Slovenski knjižni sejem. Gre za največje srečevališče slovenskih založnikov, knjigotržcev, avtorjev in bralcev vseh starosti, na katerem v šestih dneh sejemskega dogajanja množico na enem mestu preveva ljubezen do knjig s pogovori o knjigah in kulturi. Sejem spremlja več kot 300 brezplačnih dogodkov, pogovorov, podpisovanj, predstavitev, podelitev nagrad …
Bralne in založniške statistike pa so vse bolj zaskrbljujoče. Letos je bila po petih letih ponovno opravljena raziskava Knjiga in bralci VI, katere rezultati kažejo, da Slovenci postajamo družba, ki bere vse manj, ki najraje bere brezplačno, ki čedalje več bere v angleščini, a tudi to vse manj … Po statističnih podatkih so v zadnjih petih letih ponovno upadli: število bralcev, število prebranih knjig letno, odstotek pogostosti branja pri bralcih, pa tudi pogostosti obiska knjižnic. Zdi se, da smo v naši deželi pozabili na vrednost branja knjig, za kar pa ne moremo kriviti le elektronskih zaslonov, saj podatki iz drugih razvitih evropskih držav kažejo, da se tam bralne navade skladno z naraščanjem izobraženega prebivalstva višajo, kljub razvoju tehnologije. Kaj to pomeni za prihodnost naše družbe, v kateri lahko resno postaneta ogrožena demokracija in svoboda misli? Državni zbor je sicer z novelo zakona o davku na dodano vrednosti, po kateri se bo z novim letom obdavčitev knjig in drugih publikacij znižala z 9,5 na 5 %, knjigi izkazal spoštovanje, in korak k dostopnosti kakovostne pisane besede za bralce, vendar pa so zagotovo potrebni večji ukrepi. Za pozitiven korak v boljšo družbo si moramo prizadevati prav vsi. Morda lahko začnete tako, da svojim najbližjim (pa tudi sebi, zakaj pa ne!) za praznike letos podarite knjigo! Če želite uloviti sejemske popuste, imate čas še do nedelje! Vstop na sejem je prost, zato pa vas organizatorji lepo vabijo, da na ta račun kupite kakšno knjigo več, kot ste nameravali!
Sally Rooney: NORMALNI LJUDJE
Mladinska knjiga, 2019 (Zbirka Kapučino)
Prevod: Vesna Velkovrh Bukilica
Knjiga Normalni ljudje je že takoj ob izidu obnorela bralce po svetu, pa tudi v Sloveniji. Roman so razglasili za bodočo klasiko, revija Guardian pa jo je uvrstila na seznam 100 najboljših knjig 21. stoletja. Zgodba skozi štiri leta spremlja odraščanje Connella in Marriane, ki ju nenavadna vez združuje od srednješolskih let v majhnem mestu na Irskem. Pripoved ne teče kronološko, vračanje v preteklost pojasnjuje igro zbliževanja in ločevanja. Prijatelja, ki sta drug drugemu vedno bila več kot samo to, kljub vsem čustvom in strastem, ki jih doživljata skozi buren odnos, izpostavljen množici problemov sodobne družbe, svojo vez skozi leta le krepita.
Intimna pripoved spominja na roman En dan Davida Nichollsa, po kateri je bil posnet tudi znan film, vendar je za primerjavo knjiga Normalni ljudje zapisana veliko bolj realistično. Pisateljici Sally Rooney, ki je pri 26. letih nase opozorila s prvencem Pogovori s prijatelji, pravijo tudi »prva velika milenijska avtorica«. Njena romana odlično prikazujeta trenutne odnose v generaciji mladih. Roman Normalni ljudje je prišel v ožji izbor za nagrado man booker in prejel nagrado irish book, leto dni kasneje pa še nagrado costa. BBC je po romanu posnel nadaljevanko v dvanajstih delih, predvajali jo bodo prihodnje leto.

Iz knjige: »Nekoč je povedal Marianne, da piše zgodbe, in zdaj ga kar naprej prosi, da bi jih smela prebrati. Če so take kot tvoji mejli, morajo biti izvrstne, je napisala. Ob teh besedah mu je bilo prijetno, čeprav je potem pošteno odgovoril: Niso tako dobre kot moji mejli
Eva Mahkovic: NA TAK DAN NAJBOLJ TRPI MASTERCARD
Beletrina, 2019
Eva Mahkovic, dramaturginja v Mestnem gledališču ljubljanskem, pogosto avtorica dramskih adaptacij romanov, prevajalka ter soavtorica in avtorica izvirnih dramskih besedil, je v letošnjem letu izdala svoj knjižni prvenec z zabavnim naslovom, ki se lepo ujema z današnjim črnim petkom: »na tak dan najbolj trpi mastercard«. Teksti, zajeti v tej nadvse nenavadni, a zelo privlačni knjižici, so po formi in žanru hibridi, gibljejo se med prozo in poezijo, vendar zares niso ne eno ne drugo; izvirno so nastali kot objave na avtoričinem Facebook profilu, namenjeni omejeni skupini bralcev, avtoričinih prijateljev. Glede na to postopoma oblikujejo svojo literarno vrsto z lastnimi pravili in specifičnim jezikom. Vsebina, s katero se bo hitro poistovetilo marsikatero mlado dekle, odseva urbano življenje zaposlene Ljubljančanke, stare okrog trideset let: to so popisi vsakdanjih dogodkov, slučajno slišane in zabeležene situacije sodobne Ljubljane, komentarji aktualnega družbenega dogajanja, intimne izpovedi, vezane na zgodovinske anekdote, (pop)kulturne reference in internetne fenomene … Skupek zapisov se sestavi v nekakšen tragikomičen dnevnik, ki spominja na duh Bridget Jones in Seksa v mestu.
Iz knjige:
»če si selfie-girl, si self-obsessed.
če si no-selfie girl, si zagrnenjena in so tvoje fotke dolgočasne.
če si girly girl si trapa, ki promovira patriarhat.
če si tomboy, bi morala biti girly girl.
če se raje družiš z ženskami, se jih pazi.
če se raje družiš z moškimi, nisi supportive.
če nosiš pete, se preveč trudiš.
če ne nosiš pet, bi jih lahko.
…/…/ …
Jaz bom kar mal tiho sedela na kavču, pila džintonik, brala knjigo, čekirala socialna omrežja, si lakirala nohte in se delala, da svet ne obstaja.«
Ive A. Stanič: DOREMI
samozaložba, 2019
Ive A. Stanič je bil uspešen glasbeni in šahovski pedagog, zborovodja in organizator kulturnih prireditev. Na osnovni šoli v Kočevju je že na začetku svoje službene kariere poleg običajnega šolskega dela vodil tudi pionirski in mladinski pevski zbor, Orffov inštrumentarij in vokalno skupino DOREMI. Kasneje ga je življenjska pot popeljala na različne kraje in delovna mesta, štiri leta je bil direktor Kulturnega centra Kočevje, kjer je skrbel za nemoteno delovanje knjižnice, kina in muzeja. Po upokojitvi je začel pisati knjige z zgodovinsko tematiko, ki jih je izdajal v samozaložbi. Publikacija Doremi je njegova 12. knjiga. V njej je Ive skupaj s svojimi pevkami zbral spomine na delovanje vokalne skupine Doremi, ki je v letih 1970 do 1975 med prvimi v Sloveniji že posegala po zahtevnejšem programu in učinkovito zapolnjevala potrebo po nastopih na različnih prireditvah v Kočevju in drugih krajih po Sloveniji.
Knjižnica Kočevje vas ta torek, 3. decembra 2019, ob 19. uri prijazno vabi v svoje prostore na predstavitev knjige in intervju z Ivetom Staničem!
Del pesmi Doremi iz knjige:
»doremi doremi
deset želja kipi cveti
doremi doremi to smo mi
/…/
doremi doremi
v spominu vašem
naj živi
doremi«

Prijeten konec tedna vam želi bibliotekarka Pia Marincelj