NOVEMBER 2023

KNJIŽNI MOLJ

10.11. 2023

Satoshi Yagisawa: Moji dnevi v knjigarni Morisaki

Učila, 2023

Petindvajsetletna Takako se je znašla na življenjski prelomnici – njen fant Hideaki jo obvesti, da se bo poročil. Pa ne z njo, temveč z lepo sodelavko iz pisarne. Takako se poražena umakne in za seboj pusti službo ter svoje življenje. Pomoč ji povsem nepričakovano ponudi stric Satoru, ki ima v tokijskem okrožju Jinbocho knjigarno. V lasti njegove družine je že tri generacije. Ponudi ji brezplačno bivanje nad knjigarno v zameno za pomoč pri delu. Takako, ki nikoli ni bila strastna bralka, se nenadoma znajde v povsem drugem svetu. Stric Satoru v svoji knjigarni namreč ponuja sodobne japonske avtorje, Takako pa v knjigah odkrije uteho in zavetje za ranjeno srce. Zapleteno življenje ima tudi njen stric. Ljubljena žena Momoko ga je pred petimi leti preprosto zapustila. Brez pojasnila. Sedaj se kot strela z jasnega pojavi na njegovem pragu in čas je, da poskusita preboleti neizrečeno. Jima bo uspelo? Branje, ki poboža duše srčnih bralcev in prebuja željo, da se ozremo po svojih najljubših knjigah ali pa se odpravimo v knjižnice in knjigarne ter odkrijemo nove knjižne zaklade.

Odlomek iz besedila:

 »Knjigarna Morisaki se nahaja na vogalu ulice, polne prodajaln rabljenih knjig. Je majhna, stara in posel ravno ne cveti. Strank je bolj malo. Ponuja precej omejeno izbiro knjig in če nisi ravno strasten poznavalec, je malo verjetno, da si že kdaj slišal zanjo. Obstajajo pa tudi ljudje, ki jo obožujejo. Stric Satoru vedno pravi, da mu naklonjenost teh ljudi več kot zadošča, kar mi je všeč. Kakor mi je všeč tudi on, lastnik knjigarne Morisaki.«

Petar Stojanović: Tu kdo streže?

Primus, 2023

Založba Primus v zbirki Avtorji ponuja možnost objave vsakemu, ki želi ustvariti kakovosten knjižni izdelek. V njej je do sedaj izšlo že več kot 150 del najrazličnejših žanrov in avtorjev.  Tej pisani druščini se je pridružil tudi Petar Stojanović, ki je po poklicu natakar. V knjižno obliko je prelil zgodbe in zanimivosti, ki jih je doživel ob svojem delu. Njegovo pisanje je barvito, sproščeno, začinjeno s humorjem ter opisi, ob katerih se lahko na glas nasmejimo.  Tako denimo razkrije, kakšni gostje so prebivalci sosednjih držav, kdo daje največjo napitnino ter kako poteka njegov delovni dan v sezoni. Seveda pa velja izpostaviti avtorjevo opozorilo na začetku – tisti, ki bi radi brali o visoki gastronomiji ali življenju priznanega kuharskega mojstra ter pričakujete brezhiben literarni slog – raje odložite knjigo. V roke pa jo le vzemite vsi tisti, ki bi radi izvedeli, kakšno je življenje natakarjev in natakaric, s katerimi se srečujemo v navadnih restavracijah, kavarnah, gostilnah in barih. Brez dlake na jeziku nam zaupa, kaj si natakarji v resnici mislijo o nas in morda se v katerem od 43 poglavij prepoznate tudi sami.

Odlomek iz besedila:

»V razvitih državah se strežno osebje naslavlja z »gospod natakar«. Tam je to eden od poklicev in ga pač mora nekdo opravljati. Enakovreden je vsem drugim poklicem, zdravniku, mehaniku, smetarju, bankirju … Oseba velja za specialista v svoji panogi, zato se mu izkazuje spoštovanje. Natakar je enakovreden gostu. Razen če ste v Franciji. Potem je natakar dve letvici višje od gosta na hierarhični lestvici. Tam natakarji obiskujejo tečaj vzvišenosti in osornosti.«

Mihael Glavan: Naš Jurčič

Mestna knjižnica Grosuplje, 2021

V domoznanski zbirki občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje je v letu Josipa Jurčiča, ob 140. obletnici njegove smrti izšla prav posebna monografija. Vsestranski ustvarjalec Mihael Glavan je skupaj z vrhunskim ilustratorjem Damijanom Štepančičem pri delu uporabil različne tehnike – strip, trganko, krpanko, kolaž, slikopis. Knjigo lahko razumemo tudi kot neke vrste risoroman. Na prvi pogled je namenjen mladim bralcem, a zaradi svoje večplastnosti nagovarja najširši krog bralcev. V desetih poglavjih zajame celotno Jurčičevo življenje – od otroških dni, ki jih je preživel na Muljavi, ob poslušanju pripovedi svojega deda do njegove prezgodnje smrti leta 1881. Posebno pozornost pa namenita tudi novinarskemu in političnemu delovanju tega literarnega klasika.

Branje, ki odstira nove svetove in obenem prava paša za oči.

Odlomek iz besedila:

»V Jurčičevem času smo se na vseh področjih oblikovali v urejen in organiziran narod; za to delo pa ni bilo prav veliko mož, ki bi delali na narodnem polju – sami idealisti ali računarji. Z računarji nikoli ni bilo prida, idealisti pa so samožrtvovalno zgoreli na ognju zgodovine. Jurčič sodi med slednje.«

Andy Seed: Največji važiči vseh časov

Epistola, 2023

Vsak se rad kdaj pa kdaj malce považi. Ustvarjalnemu tandemu Seed – Caldwell pa je uspelo na zabaven in zanimiv način predstaviti tri skupine ljudi, ki so bili največji važiči v zgodovini. Čudovito ilustrirana knjiga je razdeljena na tri dele, ki predstavljajo pomembneže na oblasti, izumitelje ter ustvarjalce. Med drugim tako spoznamo oblastnike, kot je bil Henrik VIII., Elizabeta I. ali cesarica Vu. V drugem delu odkrijemo pet najpomembnejših izumov, ki so navdušili svet. Tretji del pa predstavlja pomembne ustvarjalce in umetnike, kot je denimo Frida Kahlo, Antoni Gaudi ter Oscar Wilde. Besedilo je primerno za otroke od druge triade dalje. Dopolnjujejo ga zanimivi kvizi ter zanimivosti o zgodovinskih osebnostih. Na koncu knjige najdemo še slovar, kjer so razložene nekatere težje besede.

Vsekakor privlačno branje, ki mladim bralcem odlično približa pomembne osebnosti ter jih nenazadnje navdušuje za branje in nadaljnje odkrivanje zgodovine.

Odlomek iz besedila:

»Nekateri vladarji so trdosrčni, drugi glamurozni, spet tretji pa preprosto inteligentni. Kraljica Kristina Švedska je bila v 17. stoletju na vrhu lestvice pametnjakovičev. Ženske v tistem obdobju niso imele kaj dosti možnosti. Kot kraljica pa je imela Kristina priložnost, da postane veliko več, kot si je želela.«

Rudi Kerševan v zbirki duhovitih misli Tako neumno, da je dobro, pravi:

»Če bi ljubezen in srečo prodajali v trgovinah, bi pred njimi bile dolge vrste najbogatejših ljudi.«

Poiščite svojo srečo,  doživite čim več ljubezni v dneh, ki so pred nami, dobro branje pa najdete v Knjižnici Kočevje, kjer bodo veseli vašega obiska. 

Tokratno oddajo Knjižni molj je pripravila bibliotekarka Špela Činkelj.

KNJIŽNI MOLJ

24.11. 2023

Zvezdana Mlakar, Rok Smolej: Pogovori, ki so mi spremenili življenje

Mladinska knjiga, 2022

Igralka in voditeljica Zvezdana Mlakar je v sodelovanju z urednikom oddaje Rokom Smolejem v knjižno obliko prelila pogovore, ki so pred televizijske ekrane privabili številne gledalce. Oddaja Zvezdana, ki je bila na nacionalki predvajana šest let in je bila med najbolj gledanimi oddajami na spletu, je namreč na nek način spremenila medijsko krajino. Odpirala je tabu teme in dala možnost izpovedi gostom in nekaterim pretresljivim zgodbam, ki bi sicer morda ostale prezrte.

Knjiga je razdeljena na osem poglavij, v katerih se voditeljica spominja svojih gostov, njihovih zgodb ter izpostavi tisto, kar jo je pri vsakem od gostov najbolj nagovorilo. Odkrito spregovori tudi o dilemah, težavah in osebnih dramah, s katerimi se je srečevala pri svojem delu. Iskreno spregovori tudi o predsodkih, ki jih je najprej morala premagati sama, da je lahko svoje goste iskreno intervjuvala.

Branje, ki bo zagotovo všeč vsem zvestim gledalcev in oboževalcem oddaje Zvezdana in so ga slovenski bralci lepo sprejeli. Lahko ga vzamemo kot povabilo k razmisleku, kaj lahko spremenimo pri sebi, da bo svet lepši in prijaznejši za vse. Začnemo lahko z Zvezdaninim sporočilom, da je življenje vsakega človeka vredno zgodbe.

Odlomek iz besedila (zapis, v katerem se spominja obiska Nicka Vujicica):

»Vse se je sestavilo, ko so mi ga pripeljali v studio. Oblečen je bil v temen suknjič in svetlo modro srajco. Pomislila sem, da še nikoli v življenju nisem videla lepšega moškega. Ko sem ga držala v objemu, mi je šepnil na uho: »Vidiš, kako dobro je, da nimam rok, tako si lahko bližje mojemu srcu.« Meni pa je postalo jasno, da moški ne potrebuje ne rok, ne nog, da bi očaral žensko. To je bil eden najlepših, najbolj smejočih ljudi, kar sem jih kdaj srečala.«

Dora Kaštrun: Žabci, 2. del

VigeVageKnjige, 2023

V trenutku  cinične naveličanosti nad svetom se je Dora Kaštrun, oblikovalka vizualnih komunikacij, domislila kratkih komičnih stripov. V letu 2021 je izdala knjižni prvenec z naslovom Žabci, ki je bil v manj kot letu dni razprodan. Dve leti kasneje smo dočakali nadaljevanje Žabcev, v katerem dve prikupni žabi Gregec in Grega modrujeta, se sprašujeta in včasih obupujeta nad svetom. Ponazarjata tako moško kot žensko naravo. Vse počneta v dvoje, saj sta vendar dvoživki in pri tem razmišljata s svojo glavo. Iskrivi dialogi so prepleteni s situacijsko, karakterno in besedno komiko ter nas vabijo, da življenja ne jemljemo (preveč) resno. Njunim modrovanjem se občasno pridružijo tudi drugi liki – kot protiutež veselima, naivnima žabcema nastopa pingvin Marko – čemeren, zamorjen realist, ki je požel veliko zanimanja pri bralcih. Krasi tudi naslovnico te prikupne, duhovite knjižice, ob kateri se boste zagotovo od srca nasmejali.

Odlomek iz besedila:

»Torej, kdo ve, zakaj so veverice ene pametnejših živali? Ker nenehno jejo študentsko hrano.«

Vesna Kamin Kajfež in Tomislav Kajfež: Vitez med piramidami

Narodni muzej Slovenije, 2022

Učenje zgodovinskih letnic in dogodkov je včasih naporno in dolgočasno. Raziskovalca Vesna in Tomislav Kajfež pa sta za mlade bralce napisala prav posebno knjigo, v kateri zgodovina zaživi pred našimi očmi. V njej namreč predstavita življenje in delo Antona Lavrina – Slovenca, rojenega v Vipavi, ki je bil v prvi polovici 19. stoletja avstrijski diplomat v Egiptu in je sčasoma postal strasten zbiralec staroegipčanskih starin ter raziskovalec starodavne civilizacije ob Nilu. Služba mu je omogočila, da je navezal stike z drugimi pomembnimi diplomati in veljaki v družbi. Navdušili so ga za zbiranje starin ter mu pomagali pri raziskovanju. Za svoje delo je bil celo odlikovan z viteškim nazivom, sorojakom pa je poklonil tudi nekaj svojih dragocenih najdb. Kje si jih lahko ogledate, izveste v tej napeti in zanimivi knjigi, ki jo dopolnjujejo ilustracije Jureta Engelsbergerja. V prvi vrsti je namenjena mlajšim bralcem, zagotovo pa bo navdušila tudi odrasle. Morda se kdaj skupaj z otroki odpravite v Narodni muzej Slovenije ali Vipavo ter skupaj odkrivate zapuščino tega vélikega Slovenca.

Odlomek iz besedila:

»Avstrijski cesar mu je podelil odlikovanje, s katerim je pridobil plemiški naziv. Zato danes pred njegovim priimkom piše plemeniti. Izdelati si je dal viteški grb, v katerem so tri sfinge, ki simbolizirajo povezanost s starim Egiptom.«

Viki Grošelj: Mojih 33 odprav

Buča, 2023

Biografija Vikija Grošlja je izjemna. Med drugim je vrhunski alpinist, himalajec, gorski reševalec in vodnik, ki je sodeloval na več kot tridesetih odpravah v izvenevropska gorstva. Pohvali se lahko z enajstimi vzponi na deset osemtisočakov in je prvi Slovenec, ki se je povzpel na vse najvišje vrhove kontinentov. Za svoje delo je prejel številna priznanja in nagrade, med drugim tudi najvišje državno odlikovanje – častni znak svobode Republike Slovenije za izjemne alpinistične dosežke, delo z mladimi ter prispevek k gorskemu reševanju. Alpinizem je zanj pustolovščina v najbolj plemenitem, najčistejšem in najbolj pozitivnem pomenu te besede. Svojo strast do plezanja uspešno združuje tudi z darom, ki ga ima za pripovedovanje in pisanje zgodb. Navdih za pisanje najnovejše knjige je bila jubilejna odprava na Himlung leta 2022. Začutil je, da prihaja čas, ko bo svoje delovanje na odpravah v tuja gorstva počasi zaključil. S pomočjo dnevniških zapiskov nas popelje na dogajanje na 33 odpravah v najvišja in najbolj odmaknjena gorstva sveta.

Izjemno branje in doživetja, ki bralcu narišejo nasmeh, pa tudi prikličejo solze in jemljejo dih z ganljivimi opisi in zapisi, ki jih lahko porodijo le resnično velike življenjske izkušnje. Besedilo dopolnjujejo arhivske fotografije, pospremil pa ga je predgovor legende svetovnega alpinizma – Reinhold Messner.

Odlomek iz besedila:

»Po odpravi na Mera Peak sem se spet posvetil svojemu prečenju Nepala. Več kot petdesetkrat sem ga že obiskal, a je zame ostajal enako privlačen kot leta 1975, ko sem prišel prvič. Tu sem doživel največje uspehe svoje gorniške kariere, pa tudi največje tragedije. To me je še dodatno močno povezovalo z deželo, njenimi ljudmi in naravo.«

Ob koncu pa še misel Rudija Kerševana iz zbirke misli o lepoti življenja Hočem živeti:

»Dan je priložnost, ki se je ne zavedamo. Je izziv, ki se nam ponuja. Je kot dragocen kovanec na poti, po kateri hodimo. Kot se moramo skloniti k njemu, če ga hočemo pobrati, moramo odpreti oči v dan, ki ga živimo in ga živeti.«

Poiščite svoje priložnosti v dneh, ki prihajajo. Dobro branje pa najdete v Knjižnici Kočevje.

Tokratno oddajo Knjižni molj je pripravila bibliotekarka Špela Činkelj.