KNJIŽNI MOLJ

16. 10. 2020

WENDT, ALBERT: HENRIKIN STREŠNI VRT

Prevedla: Alexandra Natalie Zaleznik

Sodobnost International, 2019

Poetično in zabavno nas avstrijski pisatelj Albert Wendt popelje v čarobni svet na streho hiše na Zakrivljeni ulici 7, kjer iz kupčka mahu, ki ga čudaški krovec Hene in deklica Henrika poimenujeta Henrikin strešni vrt, čez noč zrasteta dve brezi. Hene in Henrika ne vesta, kako se je to zgodilo in se tudi preveč ne sprašujeta; brezi ju spodbudita, da na strehi »zakrivljene sedmice« iz dneva v dan sejeta, prinašata rastline v lončkih in druge elemente, ki kmalu ustvarijo pravi pravcati strešni vrt, poln veselja in življenja. Pri tem jima kmalu pomagajo tudi drugi, ki izkažejo navdušenje nad strešnim vrtom. Kmalu na vrtu ne domujejo zgolj rastline, ampak celo živali! Seveda pa ne more biti vse čudežno popolno,  v »zakrivljeni sedmici« živi tudi nadležna gospa Ciper, ki ji gre Henrikin strešni vrt strašansko v nos, naokoli se plazi hudobni maček Severin, iz kolena železne cevi starega prezračevalnega jaška pa se vsake toliko oglasi strašanski Rjovec … Zabavno branje za cicibane! Henrikin strešni vrt je leta 2019 prejel avstrijsko nagrado Österreichischer Kinder- und Jugendbuchpreis, radio Deutschlandfunk pa je knjigo uvrstil med sedmerico najboljših knjig za mlade bralce.

Iz knjige: »Rjovec je rjovel. Toda rjovenje je bilo nežno in počasi je prešlo v osupljivo petje. Ko je rjovec obmolknil, sta brezi odgovorili z nežnim šumenjem. So bila to vprašanja in odgovori? Graje ali strinjanja? Vse skupaj je bilo zelo slovesno, kot da bi bilo vnaprej pripravljeno, nekakšen pouk. In luna je sijala na to čudovito učno uro.«

GLÜCK, LOUISE: ONKRAJ NOČI

Prevedla: Veronika Dintinjana

Mladinska knjiga, 2011

Prejšnji teden je Nobelova nagrada za literaturo romala v roke ameriške pesnice Louise Glück, po besedah komisije za »nezamenljiv pesniški glas, ki naredi s preprosto lepoto tudi vsak individualen obstoj univerzalen«. Glückova, ki je nedvomno eden vodilnih glasov sodobne ameriške poezije, se ni nikoli ozirala na trende, temveč se je s svojevrstno neposrednostjo raje osredotočala na notranja spoznanja. V slovenščino je do sedaj prevedena zgolj zbirka njenih pesmi z naslovom Onkraj noči, ki je v uveljavljeni zbirki Nova lirika založbe Mladinska knjiga že pred desetletjem izšla v prevodu Veronike Dintinjana. Izbor zajema po nekaj avtoričinih pesmi iz vseh njenih pesniških zbirk, razen iz prvenca. “Če naj bi bil smisel Nobelove nagrade za književnost predvsem v tem, da širšo javnost opozori na najboljše, a manj znane avtorje, potem je letošnji izbor zadetek v polno,” je zapisal urednik Mladinske knjige Andrej Ilc. Če še ne poznate pesmi Louise Glück je torej sedaj skrajni čas, da se z njimi spoznate. Zna biti, da se boste zaljubili v njene iskrene, skrivnostne in melanholične pesmi, ki jih pripoveduje preprosto, nežno, a prodorno in iskreno.

Iz pesmi Oktober: »Nad polji, nad strehami vaških hiš, se sij, zaradi katerega je bilo življenje mogoče, spremeni v mrzle zvezde. Leži pri miru in glej: ne dajejo ničesar, toda ničesar ne zahtevajo

KOVAČ, MIHA: BEREM, DA SE POBEREM: 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih

Mladinska knjiga, 2020

Ste se v dobi, ko imamo na dosegu klika cel repertoar zanimivih serij in filmov, računalniških igric, mobilnih aplikacij, spletnih portalov in drugih možnosti zabavnega preživljanja prostega časa, vprašali, ali ima branje knjig sploh še smisel? Če ste sami ljubitelji knjig, verjetno ne. Vendar zagotovo poznate kup ljudi, ki se to sprašuje ali pa je kar prepričanih, da so tiskane knjige del preteklosti. Miha Kovač, predavatelj s Filozofske fakultete v Ljubljani z mnogimi izkušnjami iz založništva in sveta knjig, ki je v koraku s časom tudi ljubitelj zaslonskih medijev, v tej privlačni in zabavni knjižici na njemu značilen nevsiljiv in simpatičen način ponuja deset razlogov za branje, ki dokazujejo, da ima branje knjig številne pozitivne stranske učinke. Pa ponovimo na hitro, zakaj je branje še vedno nezamenljivo: branjem knjig si širimo in poglabljamo besedišče, ostrimo sposobnost mišljenja na vseh področjih, krepimo zmožnost razumevanja in se urimo v empatiji – vse to pa so temelji za razmišljanje z lastno glavo, ne nazadnje pa tudi za uspeh in srečo. Knjiga, ki bo navdušila vsakega strastnega bralca in mu podala kup argumentov, s katerimi bo morda prepričal tudi koga, ki je nad branjem knjig že zdavnaj obupal.

Iz knjige: »Z državami je v večini primerov podobno, kot z ljudmi; tiste, z visoko razvitimi bralnimi navadami so praviloma bogatejše, inovativnejše in srečnejše kot one, v katerih je branja malo.«

Knjižnica Kočevje vam želi prijeten vikend s knjigo v roki!

Današnji kupček priporočenega branja sem za vas pripravila

bibliotekarka Pia Marincelj


KNJIŽNI MOLJ

2. 10. 2020

Tokrat vam v branje ponujamo dva odlična priročnika – prvega bodo zelo veseli starši, drugi pa bo razveselil otroke, ki bi radi raziskali, katere živali se skrivajo v naravi. Sledi še prava knjižna poslastica, ki bo kočevskim bralcem pisana na kožo, saj predstavlja dogodke in kraje, ki so povezani z zgodbo Friderika Celjskega in Veronike Deseniške. Za konec pa vam v branje predlagamo še odlične zapise Janka Petrovca, v katerih nam zaupa, kako je sam doživljal čas spomladanske nepričakovane karantene. 

Diane Levy: Seveda te imava rada.. zdaj pa pojdi v svojo sobo!

Vita, 2020

Nagrajevanje in kaznovanje se pri vzgoji otrok zdita smiselni, a težava nastane, kadar ne pride v poštev niti eno niti drugo. Diplomirana psihologinja, predavateljica in družinska terapevtka z dolgoletnimi izkušnjami na področju svetovanja je šla korak dlje. Ugotovila je, da se pristop nagrade in kazni preprosto ne ujema z naravnim obnašanjem živali in ljudi. Opozarja nas, da je cilj starševstva v tem, da smo svojim otrokom v oporo pri pridobivanju izkušenj v različnih družbenih situacijah na družbeno sprejemljiv način.

Priročnik je prava zakladnica psihološkega znanja, ponuja vrsto praktičnih napotkov in idej, kako ravnati v konkretnih situacija. Popelje nas od prvih začetkov z novorojenčkom do časa, ko otroci odrastejo in se že počasi osamosvojijo. Med drugim tako najdemo odgovore na vprašanja, kako se spopasti s trmarjenjem, medvrstniškim nasiljem, kako biti dosleden pri izvajanju vzgojnih ukrepov ter nenazadnje, kako navaditi otroke na red in samodisciplino. Psihološko znanje in teorija sta podkrepljena z resničnimi, včasih tudi zabavnimi dogodki iz družinskega življenja, v katerih se starši zlahka prepoznamo.

Starševstvo je resnično najpomembnejše na svetu, a nihče nas tega ne nauči. Predstavljeni priročnik je odlična spodbuda in pripomoček, da se poučimo, kako postati boljši starši ter svoje otroke vzgojimo v prijazne in dobrosrčne ljudi, ki bodo družbi, družini in prijateljem v veselje.

Odlomek iz besedila:

»V mnogih priročnikih lahko preberete, da je sedaj čas za prekipevanje od hvaležnosti. Vendar se s tem ne morem strinjati. Verjamem, da bi moralo biti povsem naravno, da bi otrok, zatem ko bi slišal starševo prošnjo po nekem opravilu, takoj pomislil: »Da, to bom naredil sedaj.«

Če želite, da bi otrokova ubogljivost postala povsem spontana, se odzovite na uspešno opravljeno nalogo s preprostim ´hvala. Pretirano zahvaljevanje bi pomenilo, da njegove odzivnosti pravzaprav niste pričakovali. Zato tudi nenehno poudarjam, da otroci vedo, kaj pričakujemo od njih. Če pričakujemo pridnost, jo večinoma tudi dobimo, če pa se nam zdi, da nas ne bodo ubogali, je na koncu tudi zares tako.«

Eva Eich: Vodnik za raziskovalce živali

Založba narava, 2020

Prijazni jesenski dnevi so kot naročeni za raziskovanje sveta, ki leži pred domačim pragom. V založbi Narava so izdali priročnik, ki je odlična spodbuda, da se otroci in starši skupaj odpravimo v naravo.

Predstavljena so različna izhodišča za raziskovanje, in sicer: travnik, mesto, vrt, potok in ribnik, gozd ter živali, ki se skrivajo v zavetju noči.  V drobni in barviti knjižici se skrivajo številne zanimivosti, uganke ter zabavne podrobnosti iz živalskega sveta. Tako denimo izvemo, da le čmrljem uspe oprašiti nekatere rastline, ki jih čebele ne morejo, da je sokol selec s strmoglavnim letom, v katerem doseže do 340 km/h, najhitrejša žival na svetu, ter da so najnevarnejše živali na svetu v resnici komarji, njihovi predniki pa so živeli že v času dinozavrov.

Avtorica je priročnik popestrila še z mnogimi dodatnimi projektnimi izzivi, kot je denimo izdelava vrtca za male metulje, ali pa poskus, pri katerem bodo otroci preverili, kako hitri ali počasni so polži v resnici, izdelali terarij zanje ali pa past za žuželke.

Preverjeno zabaven in zanimiv priročnik za otroke in starše, s katerim lahko naravo še bolj doživeto opazujemo in izkusimo!

Odlomek iz besedila:

»Kako krt pod zemljo pride do zraka?

Rovi in shrambe ležijo do 70 cm globoko pod zemljo in nekoliko spominjajo na pajkovo mrežo, le da so namenjeni deževnikom. Da pa mali mojster izkopavanja tam vseeno dobi dovolj zraka, ima čisto posebno kri: vsebuje veliko več hemoglobina kot naša in tako lahko privzame več kisika.«

Franc Kralj: Friderik II. Celjski in Veronika Deseniška ter dogodki in kraji, povezani z njuno večno ljubeznijo

Samozaložba, 2017

V predstavljeni monografiji nam avtor skuša čim bolj objektivno prikazati, kakšno je bilo življenje Veronike Deseniške in Friderika II. Celjskega v resnici. Skozi nevsiljivo pripoved vstopimo v skrivnost njune ljubezni…

Friderikova prva žena Elizabeta Frankopanska zanj ni bila dobra družica. Resda sta imela izjemno bogato posest, a razlika v letih in značajih je bila prevelika. Njun zakon je bil pol nesoglasij in je žalostno propadel. Veronika je bila Elizabetina služabnica in tako jo je Friderik tudi spoznal. Bila je veliko mlajša in po mnenju kronistov tudi lepša od njegove prve žene. Slednja je umrla v premalo pojasnjenih okoliščinah, Friderik pa je bil takrat na višku svoje moči. Z Veroniko sta se skrivaj poročila, a Friderikov oče Herman II. Celjski je storil vse, da bi ju ločil. Veroniko je obdolžil čarovništva in sodba proti Veroniki je tako prvi dokumentiran sodni proces z obtožbo čarovništva na Slovenskem. Veroniko so sicer na sodbi oprostili, a Herman ni odnehal. Kako se je zgodba končala, vemo – Veroniko so po mučenju z lakoto in žejo umorili z utopitvijo. Friderika so kasneje izpustili iz zapora, a svoji ljubezni je ostal zvest do svoje smrti skoraj 30 let kasneje. Po njuni zgodbi so nastala številna literarna dela – od povesti, pesmi, dram, do romanov opere in celo muzikala.

Čudovita monografija, ki nas popelje v čas pred dobrimi 600 leti, v zgodbo Friderika Celjskega in Veronike Deseniške. Njuna nesrečna in kruta usoda je še danes pretresljiva…

Odlomek iz besedila:

»Pri grofu Frideriku II. Celjskem pa se je v žovneško-celjski družini porušil lepo urejen in uveljavljen sistem, po katerem so starši otrokom poiskali zakonske partnerje. Njegova prva žena je bila po očetovem izboru kneginja Elizabeta Frankopanska, pri drugi ženi pa se je odločil po svoji volji in svojem srcu. Zgodila se je zgodba o ljubezni, kar je bilo za takratni čas nekaj neverjetnega in po splošnih moralnih normah nekaj nedopustnega.«

Janko Petrovec: Karantena. Rim

Goga, 2020

Janka Petrovca slovenska javnost že dobro pozna. Po diplomi na AGRFT je več kot desetletje igral v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, je tudi prejemnik Borštnikove nagrade. Več kot desetletje je že sodelavec RTV Slovenija, kjer je bil voditelj, novinar, od 2016 pa je na dopisniškem mestu nasledil ugledno novinarko Mojco Širok. Poznamo ga tudi kot odličnega prevajalca, doslej se je podpisal že pod deset prevodov.

Sam pravi, da se mu je na pustni četrtek 2020 čas pognal v drnec in ob poplavi delovnih obveznosti si je sproti zapisoval različne osebne utrinke, domislice in pomisleke. Marsikaj je objavil na spletu, na družbenem omrežju, a še več je ostalo takega, kar je moral preliti na papir. V knjigi prebiramo, kako je osebno doživljal čas karantene, epidemije, na dan privrejo tudi spomini iz otroštva. Globoko pretresljivi so zapisi o nesrečah, ki jih je v času dopisništva že doživel, preživel in o njih poročal. Odstrne nam pogled v stiske, strahove, nemoč, ki jo doživljajo ljudje, a bralca tudi preseneti z zabavnimi anekdotami ter humornimi domislicami.

Čudovita knjiga, ki nas popelje v večno mesto in nam ga pokaže v novi luči. Vstopimo v Rim brez Rimljanov…

Odlomek iz besedila:

»9. april

Enaintrideseti dan omejitve gibanja

Veliki četrtek je, v spomin si prikličem da Vincijevo Zadnjo večerjo, pred katero sem stal pred meseci v Milanu. Toda njegova upodablja svetopisemski motiv, in čeprav je večerja zadnja, je v resnici polna pričakovanja. Moje zadnje večerje so mnogo manj presenetljive: dogodki, ki so mi skrajšali življenje, so se zgodili že pred njimi. Nica, Amatrice, Aquarius, Genova… Ko sem ob koncu teh štirih reporterskih zgodb sedal za mizo, so bili mrtvi po večini že prešteti.«

Besedilo tokratne oddaje Knjižni molj sem za vas pripravila bibliotekarka Špela Činkelj.