KNJIŽNI MOLJ
19. 3. 2021
Pomlad že trka na vrata, dnevi se daljšajo in narava se bo počasi odela v prelepe pomladne barve, v Knjižnici Kočevje pa so tudi tokrat za vas pripravili zanimiv izbor novosti za vse okuse in starosti. Vabljeni, da jo obiščete in najdete nekaj zase.
MAZI, DARKA: LUKA IZGUBI OČKA
Morfemplus, 2021
Darka Mazi je ustvarila tenkočutno pripoved, v kateri spremljamo dečka Luka, ki se skupaj z mamico sooča z očkovo boleznijo in smrtjo. Slikanica spregovori o temi, ki v nas vzbuja strah in nelagodje, a je vendar pomembno, da znamo teme poslavljanja, umiranja, smrti in žalovanja na primeren način predstaviti otrokom. Včasih nam lahko pri tem pomagajo tudi zgodbe. Z njimi tako otroci kot odrasli lažje sprejmemo obstoj smrti, se zavemo dragocenosti življenja ter lažje razumemo in spoštujemo proces žalovanja, ki ga izražamo na različne načine.
Radmila Pavlovič Blatnik iz Slovenskega društva hospic je za slikanico napisala ganljiv predgovor. V njem nas med drugim spomni tudi na pomen žalovanja, ki je izraz ljubezni. Takole pravi: »Ko delimo žalost, delimo ljubezen in izrazimo hvaležnost za ljubljeno osebo. Otroci to znajo, pogosto bolje kot odrasli.«
Odlomek iz besedila:
»Kljub temu, da se očka in zdravniki zelo trudijo, je bolezen napredovala. Včasih se zelo težke bolezni ne da pozdraviti in zaradi nje umreš.«
»Umreš?« je osuplo vprašal Luka. Nikogar ne pozna, ki bi umrl.
»Ali boš umrl, očka?« nejeverno vpraša.
»Ja, Luka, kmalu bom umrl. Preostali čas pa bi rad izkoristil za to, da bomo čim več skupaj.«
JOVANOVIĆ, KLARISA M.: PRAVLJICA, POGRNI SE: ZA MIZO S PRAVLJIČNIMI JUNAKI
Založništvo tržaškega tiska, 2021
Ste se kdaj vprašali, kaj je nesla Rdeča kapica v košarici, ko je šla na obisk k babici? S kakšnim zajtrkom je svoje goste postregla Mojca Pokrajculja? Ali pa morda, kaj je večerjala Pepelka? Priznana pevka, prevajalka, pesnica, pripovedovalka in zbirateljica ljudskega blaga Klarisa Jovanović se je odpravila po svetu in poiskala odgovore na ta vprašanja. Izbrala, prevedla, priredila in obnovila je 21 ljudskih pravljic, ki nam razkrijejo, s čim so si postregli tako pravljični junaki kot tudi naši predniki. Večina pravljic je slovenskih, med drugim pa najdemo tudi nemško, slovaško, grško, makedonsko, romsko, norveško in madžarsko. Vsaki sledi vsaj en recept za jed ali živilo, ki je omenjeno v pripovedi. Vsi recepti so prilagojeni današnjim okusom, njihova priprava pa je tako enostavna, da jih z malce pomoči odraslih preverjeno lahko pripravijo tudi najmlajši.
Za konec velja upoštevati še avtoričin nasvet, da so tako pravljice kot jedi vedno boljše s kančkom radovednosti, ustvarjalnosti in domišljije.
Odlomek iz besedila:
»Zdaj pa poglejmo, kaj je bilo v dekličini košari. Kakšna jed na žlico? Morda – toda enolončnice so v starih časih nosili predvsem kmetom, ki so ves dan delali na polju. Po moje je bila v košari kakšna pogača, slana ali sladka, nemara celo rogljiči.
Babica bi bila rogljičev prav vesela.«
JOHNSON DEBELJAK, ERICA: DEVICA, KRALJICA, VDOVA, PRASICA
Mladinska knjiga, 2021
28. januarja 2016 se je svet družine Debeljak za vedno spremenil. V njihova življenja je zarezala kruta novica, da je predan mož, oče, pesnik, velik humanist ter znani Slovenec Aleš Debeljak umrl v nenavadni nesreči na gorenjski avtocesti. Kaj se je zgodilo in zakaj, bo za vedno ostala skrivnost. Njegova žena, Erica Johnson Debeljak, se je odločila, da želi povedati svojo resnico o moževi smrti in s tem preprečiti govorice, da je šlo za samomor.
Potopimo se v njeno pripoved, ki nas kar posrka vase. Z bolečo iskrenostjo odstira življenje s tem genialnim pesnikom, reakcijo ob nenadni izgubi ter dneve, mesece in leta, ki so si sledili. Spremljamo jo v njenih bitkah, ki jih je bíla s slovensko birokracijo, uradi, bolj ali manj nerazumevajočimi uradniki ter dejstvom, da nekatera prijateljstva preprosto ne preživijo nove realnosti – da je postala vdova. V svojo zgodbo je mojstrsko vpletla zgodbe vdov iz zgodovine – svetopisemskih žena Tamare in Judite, grške Hekube, kraljice Gertrude iz Hamleta, resnične Hindujke Roop Kanwar ter edinega moškega vdovca Odiseja. Vsi ti liki jo spremljajo v njenem žalovanju in so z njo tam, kamor si mnogi od njenih živih prijateljev niso upali. Pogumno razkriva svojo srčno bolečino ter odzive okolice in družbe – ta smrt razume kot neuspeh, simptom žalovanja pa kot bolezen.
Izjemna, boleča in iskrena pripoved, ob kateri onemimo in ki vsakodnevne težave postavi v povsem nove perspektive…
Odlomek iz besedila:
»V hospicu mi ne morejo prav dosti pomagati, ne v smislu resnične pomoči: toda ženska tam mi razloži, da različne generacije žalujejo različno. Izguba otroka je izguba prihodnosti, izguba starša je izguba preteklosti, izguba partnerja je izguba sedanjosti.«
O’MARA, SHANE: HVALNICA HOJI: O ZNANOSTI, LEPOTI IN BLAGODEJNOSTI HOJE
Mladinska knjiga, 2021
Ob branju priročnika irskega psihologa, profesorja in nevroznanstvenika Shana O’Mare se zavemo, kako neverjetno edinstveni smo na tem planetu. Ena od ključnih prilagoditev, ki se nam je zgodila, je zmožnost pokončne drže in s tem povezane hoje. Omogočili sta nam, da smo osvobodili roke in posledično tudi um. Naši predniki so lahko odkorakali iz Afrike in se naselili po vsem svetu. Hoja nam je omogočila tudi, da smo postali družbena bitja. Znanstveno dokazano je namreč, da je hoja sama po sebi dejavnost, ki je ključna za številne vidike našega življenja – tako posameznika kot družbe.
Zares poglobljena študija, ki nas prepriča, da so telo in možgani ustvarjeni za gibanje. Z njim izboljšujemo in utrjujemo razmišljanje, ustvarjalnost in zdravje.
Odlomek iz vsebine:
»Komaj čakam dan, ko bodo zdravniki po vsem svetu začeli pisati recepte za hojo kot osnovno obliko zdravljenja za izboljšanje zdravja posameznika in kolektivnega zdravja ter dobrega počutja. Splošni zdravniki na Shetlandskih otokih so pravzaprav že začeli predpisovati sprehode po plaži kot obliko preprečevanja bolezni uma in telesa.«
Dnevi, ki so pred nami, bodo kot naročeni, da se sami ali v družbi odpravimo na sprehod po čudoviti naravi, ki nam jo ponuja Kočevska. Izkoristimo jih in združimo prijetno s koristnim…
Besedilo tokratne oddaje Knjižni molj je za vas pripravila bibliotekarka Špela Činkelj.
KNJIŽNI MOLJ
5. 3. 2021
Knjižnica Kočevje vas vabi k izposoji svojega fizičnega in digitalnega gradiva. Še vedno priporočajo, da želeno gradivo v naprej naročite preko telefona na 01 893 13 20, e-naslova narocilo.knjiznicakocevje@gmail.com ali preko svojega COBISS profila. V teh predpomladanskih dneh pa vam v branje priporočajo sledeče knjige:
KARLOVŠEK, IGOR: PREŽIVETJE
Miš, 2018
Priljubljen mladinski pisatelj Igor Karlovšek nas v pustolovsko-kriminalnem romanu Preživetje popelje v naše kraje, a ravno v tisti del, ki ga malokdo izmed nas dobro pozna – v neobljudeno osrčje kočevskih gozdov. Preživetje v naravi sicer postaja vse bolj popularno in tovrstno znanje in izzivi pridobivajo vse več zanimanja, a malokdo bi si upal sam sredi globokih gozdov preživeti cel mesec brez zalog hrane in tekočine, zgolj z lovskim nožem in nekaj soli. Šestnajstletni Simon je bil še nedavno izjemno uspešen mlad smučarski up, a prometna nesreča mu prepreči nadaljevanje športne kariere in napredovanje v drugi letnik gimnazije. Čeprav je pred novimi sošolci precej zaprt, se ob koncu šolskega leta zbliža s prijetno sošolko Petro. Da bi se po vseh izgubah dokazal svojemu ambicioznemu športnemu očetu in tudi samemu sebi, starše prepriča, da mu dovolita en mesec med poletnimi počitnicami preživeti v naravi. Prvi teden preživetja je veliko težji, kot si je Simon predstavljal, a se odloči s svojim izzivom nadaljevati tudi po srečanju z mamo, ki ga pride enkrat tedensko preverit na kraj srečanja. Narava se izkaže za negostoljubno gostiteljico in v temnih nočeh Simona greje misel na Petrino bližino. V tretjem tednu Simon življenje zunaj civilizacije vse bolj obvladuje, a takrat usoda na njegovo pot postavi veliko večji izziv: v gozdu namreč naleti na dvanajstletno Janjo, ki beži pred svojimi ugrabitelji. Odličen, vsebinsko poln in izjemno napet mladinski roman, ki je bil v letošnjem šolskem letu izbran za darilno knjigo projekta Rastem s knjigo za srednješolce, bo navdušil tako starejše kot mlajše bralce obeh spolov.
Iz knjige:
»Nezavedno je pogrešal človeški stik in občutja, ki jih ljudje izkazujejo ali prikrivajo drug drugemu. Drevesa niso ne ljubila ne sovražila, živali pa so pred njim bolj ali manj upravičeno bežale, kakor hitro so ga prepoznale kot pripadnika osovražene vrste. Pripetljaj z medvedom mu je pokazal, da ga narava ne bo nikoli sprejela.«
ĐURIĆ RIBIČ, ZALA: ZBRKA POEZIJE
Ocean, 2016
Literarni prvenec mlade igralke in pevke Zale Đurić Ribič, Zbrka poezije, je sicer izšel že v letu 2016, a je šele pred nedavnim postal del naše knjižnične zbirke. Avtorica se je med tem iz najstnice že prelevila v mlado damo, se podala na študij v New York, srečala resnega fanta in izdala slikanico za otroke Samorog Samo, piše pa tudi odlične kolumne. Njena najstniška zbirka pesmi pa je ravno pravšnja za prebiranje v teh dneh, ko že vohamo prve znake pomladi, občudujemo prebujajočo naravo in ob tem marsikdo izmed nas zaznava prebujajoča se čustva tudi pri samem sebi … Zala nas v svojih pesmih, ki so kljub mladostniški vsebini oblikovno premišljene in odlične, spomni, kako je, ko si mlad, nesrečno zaljubljen, stokrat razočaran in jezen na cel svet, a vendar poln upanja zreš v svetlo prihodnost. V pesmih čutimo, da so pisane in zlite na papir na podlagi lastnih doživetij. Razigrane in vihrave vas vabijo, da se vanje potopite tudi vi. Predvsem pa, da jih ponudite v branje tudi mladim, ki navadno ne posežejo sami po branju pesmi. Če jih lahko poleg zbirk popularne Rupi Kaur prepriča še kakšna domača, je to zagotovo Zalina Zbrka poezije.
Pesem Sama v kino iz knjige:
»Lepo mesto
najde lepa beseda.
Hvala za rože!
Če sem za kavo? Seveda!
Z lahkoto preberem
to težko tišino.
Ne skrbi zame!
Spet grem sama v kino.«
KOŠIR, MANCA in GODINA KOŠIR, LADEJA: SKUŠTRANKE: Srčnice male za otroke različno stare
ilustracije: Manca Kovačič
Buča, 2020
Še ena zbirka poezije nas navdušuje v teh dneh in sicer so to pesmi, ki sta jih v prikupni knjižici zbrali publicistka Manca Košir in njena hči, podjetnica in ustvarjalka Ladeja Godina Košir. Skuštranke po Mancini poetični zbirki Srčnic za odrasle nagovarjajo tudi otroke, a hkrati ne samo njih. Na svež in novodoben, lahkoten, a hkrati nadvse globok način mati in hči v kratkih pesmicah premlevata temeljne človeške vrednote. Prvi sklop pesmi Skuštranke navzven obravnava pojme iz okolja, npr. Mama, Oče, Družine, Letni časi, Sonce, Igrišče, Morje, Svet… medtem ko v drugem delu Skuštranke navznoter avtorici premlevata predvsem človeška čustva, stanja in občutja, kot so Ljubezen, Prijateljstvo, Sreča, Zavist, Smrt, Tišina, Preteklost, Upanje … Mančine in Ladejine pesmice se med sabo prepletajo, glede na avtorico pa jih ločujejo barve naslovov: naslovi Mančinih pesmi so obarvani modro, Ladejinih pa rdeče. Pesmi v zbirki popestrijo nežne in igrive ilustracije Mance Kovačič.
Pesem Mance Košir Mama iz knjige:
»Mama je ena sama.
Dokler živi, si otrok, ko umre, si sirota.
Takrat je čas, da se ji vsak dan zahvališ
za vse dobro in težko, kar si doživljal z njo.
Takrat je čas, da njej in sebi odpustiš,
in vzklikneš: »Mama, ti v meni živiš!««
NICHOLSON, DEAN: NALIN SVET
Prevod: Maša Sitar
Učila, 2020
Tridesetletni Dean Nicholson se je septembra 2018 v iskanju svoje poti iz domačega Dunbarja na Škotskem s kolesom odpravil po svetu. Po treh mesecih potovanja je na samotni cesti sredi pustih bosanskih gora naletel na majhno zapuščeno mucko, ki je mjavkajoče poskušala slediti njegovemu kolesu. Dean je bil od nekdaj ljubitelj živali, zato se mu je suhceno, zapacano bitjece s prodornimi zelenimi očmi zasmililo. Naložil jo je v košaro na svojem kolesu, od koder se je malčica kar med vožnjo kmalu premestila za njegov vrat, kjer je mirno zaspala. Dean jo je uspešno pretihotapil čez črnogorsko mejo in jo s pomočjo tamkajšnjega veterinarja negoval, dokler ni okrevala, potem pa skupaj z njo nadaljeval pot preko Albanije, Grčije, Turčije, Gruzije in Azarbejdžana in Madžarske. Dean je mačko poimenoval Nala (v prevodu »dar«) in še danes je prepričan, da jo je na njegovo pot poslala usoda. Kmalu sta namreč spletla trdno vez – njuna radovedna, neodvisna, trdoživa in pustolovska narava ju je le še bolj zbližala. Dean, ki je na poti želel pustiti starega sebe, si ne bi mogel niti zamisliti lekcij, ki jih je dobil od svoje ljubke sopotnice. Ganljiv potopis Nalin svet nam razkriva presunljivo zgodbo o neverjetni poti, ki je spremenila ne le eno življenje, od vseh ovir, ki sta jih morala premagati, do izjemnih ljudi, ki sta jih srečala, od živali, ki sta jih rešila, do prijaznosti, ki so jima jo izkazali popolni neznanci.
Ker je Dean dogodivščine s poti dokumentiral na svojem Instagram profilu, sta z Nalo kmalu pridobila pozornost širokega kroga oboževalcev in medijev po vsem svetu, posredno pa je Dean dobil številne priložnosti za zbiranje sredstev in pomoč raznim dobrodelnim organizacijam za pomoč okolju in živalim po vsem svetu. Dean in Nala še naprej potujeta po svetu in delita svoje pustolovščine. Spremljate ju lahko na Instagramu pod imenom @1bike1world ter na kanalu na YouTubu 1bike1world.
Iz knjige: »Ni moglo biti naključje, da sva se ob istem času znašla na tako odmaknjenem kraju. Ali da je prispela v moje življenje v najbolj popolnem trenutku. Kot bi mi jo nekdo poslal zato, da mi pomaga najti smer in cilj, ki sem ju izgubil. Seveda ne bom nikoli vedel, ampak rad si domišljam, da sem tudi jaz Nali dal tisto, kar je iskala.«
In ko že govorimo o lekcijah, ki se jih lahko naučimo od ljubkih svojeglavih kosmatink, je tu še ena knjiga, ki nas kot pravi priročnik za samopomoč uči, kako v svojem življenju uporabiti čim več mačjih lastnosti, da nam bo to kar se da lažje in lepše.
GARNIER, STEPHANE: ŽIVETI PO MAČJE
Prevod: Luka Novak
Vida, 2020
Tisti, ki ste že kdaj v življenju bivali z mačko, bi se zagotovo strinjali, da so mačke prave mojstrice meditacije, uživanja v trenutku in doseganja svojih ciljev. Mačke so svobodne, mirne, radovedne, opazujoče, zaupljive, trdožive, previdne, elegantne, tihe, karizmatične, ponosne in neodvisne. S svojo očarljivostjo in neomajno voljo lahko dosežejo karkoli. Navdušenje nad to enkratno mačjo naravo je francoskega avtorja Stéphana Garnierja spodbudilo, da je na podlagi opazovanja svojega mačka Ziggya zasnoval navdihujoč priročnik za osebnostno rast Živeti po mačje. Avtor in njegov mačkon vam v knjigi Živeti po mačje na zabaven in razumljiv način razložita, kako živeti bolje po mačjem vzoru: postanite radovedni, najdite notranji mir, zahtevajte, kar vam pripada, svobodno se gibajte, mislite in odločajte, ne podlegajte pritiskom okolice in ohranite hrbtenico. V službi ali doma – mačka vam bo pokazala, kako se upreti stresu, ohraniti neodvisnost in izžarevati karizmo. Živeti po mačje je humoren in pronicljiv priročnik, poln mačjih modrosti in uporabnih nasvetov, ki se po burnem letu 2020 še toliko bolj prileže. Na koncu knjige pa vas čaka še zabaven test, s katerim si lahko izračunate svoj mačji kvocient (MQ)!
Odlomek iz knjige:
»Nekaj je gotovo: mačka se nikoli ne obremenjuje z odnosi z drugimi mačkami ali človeškimi bitji, ki ji ne ustrezajo. Enega po enega si izbira člane svojega spremstva, ki jih zato toliko bolj ceni.«
Mačke in poezija so vedno dobra kombinacija. Naj vam prinesejo obilico veselja v novem mesecu.
Izbor priporočenega branja za tokratno oddajo Knjižni molj je za vas pripravila Pia Marincelj Bregar iz Knjižnice Kočevje