KNJIŽNI MOLJ

11. 11. 2022

V naslednjem tednu po Sloveniji praznujemo Teden splošnih knjižnic, in tudi v naši knjižnici bomo ob tej priložnosti kot vsako leto pripravili bogat program za naše uporabnike. Rdeča nit letošnjega Tedna in Dneva splošnih knjižnic je povabilo: Izvolite [v] knjižnico! S ponedeljkom, 14. 11., začenjamo z bralno značko za odrasle. Vabimo vas, da do 31. maja 2023 preberete vsaj pet knjig – tri s priporočenega seznama, ki ga dobite v naši knjižnici, dva naslova pa si lahko izberete sami. Verjamemo, da bo ta izziv za naše zveste bralce pravi mačji kašelj! V naslednjem tednu vas v torek, 15. 11. 2022, ob 18h vabimo na predavanje Janeza Šubica o Ajurvedi: Ali so davne resnice primerne današnjemu času?, v četrtek, 17. 11. 2022, ob 18h na romarski večer s predstavitvijo knjige POTopis: popotniško zorenje Viljema Gogale ter ob koncu tedna na ogled razstave digitalnih ilustracij, fotografij in mix medijev Dve mali mrgi na prostosti Danaje in Rebeke Kurnik.

Hladnejši dnevi in večeri kar kličejo po dobrih knjigah in tudi danes smo za vas pripravili kupček priporočenega branja:

GOMBOC, MATEJA: BALADA O DREVESU

Spremna beseda: Janja Istinič

Založba Miš, 2021

(Zbirka Zorenja+)

Slovenska pisateljica Mateja Gomboc kot srednješolska profesorica vsakodnevno spremlja mlade v najobčutljivejših letih, poleg tega pa jo že od nekdaj kali izjemna sposobnost vživljanja v življenja drugih. Zmes talenta in okoliščin tako njeno literaturo plemeniti z izjemno pristnim in realističnim značajem. Zgodba, zapisana v romanu Balada o drevesu, je zato še toliko bolj presunljiva in se bere kot resničen dnevnik dekleta, ki je svojo prvo ljubezen izgubilo v enem izmed najbolj tragičnih scenarijev.

Ada, talentirana in disciplinirana, vedno zaskrbljena in nekoliko vase zaprta mlada violinistka, dijakinja 3. letnika gimnazije, se po najstrašnejšem dogodku svojega življenja prebudi v prvi dan brez Majka. Majka, ob katerem se je končno sprostila in razcvetela, Majka, ki ji je pokazal najlepša občutja in Majka, s katerim sta skupaj kovala sanjske načrte za prihodnost. Majk oziroma Mitja je bil večino časa tako poln življenja in veselja, a je trpel za bipolarno osebnostno motnjo, ki ga je lahko iznenada pahnila iz evforične sreče v depresijo. Splet različnih faktorjev ga je privedel do tega, da je storil samomor. Ada ostane sama z močnimi občutki, ki se iz minute v minuto prevešajo od jeze do žalosti in občutka krivde. Roman, razpet skozi štiri dni, slika Adino duševno stanje od prve noči po Majkovem samomoru pa do jutra po njegovem pogrebu. Skozi faze prebolevanja, ko se minute vlečejo kot ure in si lahko vsak del dneva zasluži svoje poglavje, dobimo pretresljiv uvid v njuno ljubezensko zgodbo, Adino preteklost in v doživljanje izgube tistih, ki ostanejo. Adi najbližja ostaja njena violina in z njeno pomočjo poišče glas, s katerim lahko izrazi svoja čustva, ko se od Majka uradno poslovi tudi na pogrebu. Čas celi vsako rano in Ada počasi spoznava, da življenje teče dalje. A kljub temu brazgotine ostanejo: »Jaz ostajam. In ti v meni

Roman sklepa spremna beseda psihologinje Janje Istinič, v kateri o samomoru spregovori tako s poklicnega vidika kot tudi iz osebne izkušnje. Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Roman je prejel nagrado desetnica 2022 za izvirno otroško in mladinsko leposlovje in je bil izbran kot darilna knjiga za srednješolce v sklopu nacionalnega projekta Rastem s knjigo 2022/23. Na spletu sta dostopna videoposnetek s predstavitvijo knjige in Adina pesem, ki jo je ustvarila in zapisala pisateljičina hčerka, Klara Gomboc. Pretresljiva in izjemno močna knjiga, primerna za najstnike in odrasle, ali kar najbolje: za skupno branje, pospremljeno s pogovorom.

Iz knjige:

„Odprem oči in se vrnem v isti svet od včeraj. Tudi danes sem se zbudila pred budilko. Omot vej okoli grla, da nisem mogla dihati, ko sem se spomnila, da se je začel nov dan. A vseeno: od tedaj so že trije dnevi. Že 70 ur brez njega. Vsak dan en korak stran. Danes ponoči nisem sanjala o njem. Kje je zdaj Majk? Saj vendar ni mogel kar izginiti.“

B. NJATIN, LELA: SMER SRCA

Ilustrirala: Tina Dobrajc

KUD Sodobnost International, 2022

Pisateljica in vizualna umetnica kočevskih korenin, Lela B. Njatin, se lahko letos pohvali s kar dvema izdanima literarnima deloma: romanom Samski blok in slikanico Smer srca.

Slikanica Smer srca pripoveduje domišljijsko zgodbo o ribici iz akvarija, ki se na enkrat znajde v povsem novem okolju. Je to morje, kraj svobode, o katerem so ji pripovedovale starejše ribe iz akvarija? Kmalu spozna, da tudi njen novi življenjski prostor ni neomejen. Deklica s piščalko ji pove, da se je znašla v vodnjaku. Nova prijateljica ji nudi uteho ter jo sooča z novimi spoznanji. Tudi svoboda ima svojo ceno in brez hrane ribica skoraj umre. Na robu smrti v sanjah sreča Ribo vseh rib, ki ji zaupa najvišjo resnico. Čeprav se ribica tega srečanja ne spominja, se njeno življenje odtlej odvije v nepričakovani smeri.

Slikanica za vse generacije v svoji otožni lepoti nosi globoko sporočilo, ki nam šepeta, da lahko vedno prisluhnemo svojemu srcu, ki ne bije samo, temveč v sozvočju s srci drugih. In ne glede na to, kje se nahajamo, lahko s pomočjo domišljije in želje dospemo kamorkoli si želimo. Pomembo je le, da plavamo v smeri, kamor nas vodi naše srce.

Sploh v zadnjem desetletju v avtoričinih likovnih in literarnih delih zasledimo močan vpliv kraja njenega otroštva in figure, ki ji je v tem času še posebej prirasla k srcu: deklice s piščalko. Tudi v slikanici Smer srca tej pomembni spomeniški točki v Kočevju podarja nov pomen, ki bogati naše mesto s pomembnim sporočilom o svobodi, skrbi in prijaznosti.

Iz knjige:

“Kip sem,” je odgovorila deklica, “kip iz brona. Naredil me je človek, umetnik, da bi sedela na robu tega vodnjaka.”

 “A, vodnjak je to!” je vzkliknila ribica in pripomnila: “Sem mislila, da sem v morju, jaz, ki prihajam iz akvarija.”

 “Vodnjak je nekaj takega kot zelo velik akvarij, ribica, vendar je veliko manjši od morja,” je razložila deklica.

 Bolj sami sebi kot svoji novi prijateljici je ribica zašepetala: “V vodnjaku je več svobode kot v akvariju, a manj svobode kot v morju.” Pomislila je, kako zelo bi bila utrujena šele, če bi preplavala vse morje, ko pa je že od plavanja v vodnjaku močno utrujena.

 Zmignila je s plavutmi in dejala deklici: “O tem se bova pogovorili jutri, utrujena sem. Bova zaspali?”

 “Tudi spanca ne potrebujem, draga ribica, ti pa si le odpočij. Varovala te bom,” je odgovorila deklica.«

KOMAC, ŽIVKA: ZDAJŠNJINA

samozal., 2022

Domačo avtorico Živko Komac bi lahko brez slabe vesti imenovali za najbolj plodovito pesnico Kočevske. Živka je že od otroške dobe uživala v poigravanju z besedami in rimami. Šele zgodnja materina smrt v letu 1982, ko je bilo Živki 33 let, pa jo je spodbudila v resno pisanje pesmi. Prvo pesniško zbirko z naslovom Njej je izdala leta 1988. Sledile so Ko čustva še živijo (1999), Razhajanja (2005), Samo pesem me razume (2008), Gugalnica (2010) in Tam nekje med travami (2020). Dobri dve leti po predstavitvi njene predzadnje zbirke Tam nekje med travami smo v prejšnjem mesecu v Knjižnici Kočevje predstavljali že njeno sedmo izdano pesniško zbirko z naslovom Zdajšnjina.

Živka skrbno in rahločutno sledi vsemu, kar jo obdaja. Pravi, da se, kadar se je kaj še posebej dotakne, v njenem prsnem košu nabere implozija čustev in besed, ki nato bruhne iz nje kot vulkan. Teme njenih pesmi tako vedno sledijo dogajanju v njenem osebnem življenju, kot tudi v družbi na sploh. V svojih pesmih obravnava ljubezen, minljivost, bivanjska in okolijska vprašanja ter kritiko družbe. Zbirka Zdajšnjina slika obdobje avtoričinega življenja v zadnjih letih in jo (še toliko bolj) zaznamuje strah pred prihodnostjo zanamcev in soočenje z lastno minljivostjo. Kljub resnim in pogosto žalostnim vprašanjem, s katerimi se ukvarja, pa avtorici tako v pesmih kot v življenju nikoli ne zmanjka iskrivosti, nagajivosti in humorja.

Iz pesmi Prisedi:

»“…/ Daj popotnik, prisedi zraven

na tisočletni sivi kamen,

prisluhni petju drobnih ptic

v vejah gozdnatih kraljic!

V čaroben mir se v sebi vdaj

in ta trenutek, tukaj, zdaj

naj zvok tišine te nahrani

za težke dni, ki so pred nami.”!«

BREGMAN, RUTGER: ČLOVEŠTVO: Zgodovina skozi prizmo optimizma

Založba Vida, 2022

Je človek v osnovi dober ali slab, je eno ključnih bivanjskih vprašanj, s katerimi se že stoletja ukvarjajo filozofi, zgodovinarji, pisatelji in psihologi. Smo ljudje po naravi res tako sebični in arogantni, kot nas prikazuje zgodovina? Mnogi zločini nad človeštvom sicer res kažejo na to, a Rutger Bregman, pronicljiv nizozemski zgodovinar in avtor uspešnic New York Timesa v knjigi Človeštvo: zgodovina skozi prizmo optimizma, temu dejstvu nasprotuje. Preko filozofije vidnejših mislecev preteklih stoletij – od Macchiavellija, Rousseauja, Freuda, do Pinkerja in Hobbesa – nas avtor vodi po zgodovini zadnjih 200.000 let in dokazuje, da je šele civilizacija z vzpostavitvijo družbenih razredov, denarja in omejevalnih zakonov človeka priklenila z nevidno verigo in iz njega izvabila slabe lastnosti, ki mu sicer niso prirojene. Bregman sicer sklene razmišljanja v tezo, da bi bila preprosta definicija človeka kot dobrega ali slabega nekaj preveč poenostavljenega, saj je človek kompleksno bitje, ki ima tako svoje dobre kot slabe plati, vedno pa se postavlja vprašanje, katera od njih se bo izrazila v konkretnih okoliščinah. Človeška narava zato ni zapečatena … Vedno se lahko spremeni, samo dovolj ljudi mora verjeti, da smo ljudje po svoji naravi dobri. Knjiga, ki jo je za »odlično branje« označil sam Yuval Harari, je navdušujoča spodbuda, ki jo v trenutnem stanju sveta potrebujemo čisto vsi.

Iz knjige:

»Haidt je odkril, da so ljudje pogosto presenečeni in ganjeni, kadar so priča preprostim, velikodušnim dejanjem dobrote. Ko je psiholog prostovoljce pri svojem poskusu vprašal, kako tovrstne izkušnje vplivajo nanje, so mu povedali, da jih je obšla neustavljiva želja, da bi tudi sami komu pomagali.«

 

Naj bosta zadnja meseca tega leta tudi za vas čim bolj optimistična in polna dobrih del. Kljub mnogim pretresljivim novicam od blizu in daleč lahko vedno in na vsakem koraku najdemo drobce sreče in svetlobe.

Želimo vam prijetne dni z dobro knjigo v roki in ne pozabite: v kolikor se vem zgodi, da pozabite naslov in avtorja opisanih knjig, pokukajte na našo spletno stran knjiznica-kocevje.si, kjer lahko najdete celoten arhiv tekstov oddaj Knjižni molj, opise posameznih priporočenih knjig pa lahko poiščete tudi pod zavihkom »Priporočeno branje«. V naslednjem tednu pa: Izvolite [v] knjižnico!

Besedilo oddaje Knjižni molj je pripravila Pia Marincelj Bregar, bibliotekarka iz Knjižnice Kočevje.