KNJIŽNI MOLJ
18. 10. 2019

Rudi Beiser: Drevesa in ljudje: zdravilna moč, miti in kulturna zgodovina naših dreves
Mladinska knjiga, 2019

Jesenski ognjemet barv nas kar kliče, da se odpravimo na sprehod po čudoviti gozdni preprogi. Gozd pa v sebi skriva še mnogo več, kot je videti na prvi pogled. Rudi Beiser je izkušen poznavalec zdravilnih zelišč ter divjih rastlin, ki nam odkriva pozabljenje povezave med drevesi in ljudmi. Skupaj sobivamo že od pradavnine. Poleg lesa za gradnjo in ogrevanje nam drevesa nudijo zdravilne učinkovine, hrano, zavetje in navdih. V monografiji je 21 najpomembnejših in najpogostejših drevesnih vrst. Vsaka je predstavljena z glavnimi botaničnimi lastnostmi. Dragocen vir informacij pa so tudi recepti za zdravilne pripravke ter okusne jedi. Odkrivamo lahko kulturno zgodovino, mite in legende, ki so povezane z drevesi, običaje ter spoznavamo, kako se je skozi stoletja razvijalo ljudsko zdravilstvo.
Naj bosta ta jesenski čas in predstavljena monografija spodbuda, da se odpravimo v gozd in začutimo njegov utrip.

Odlomek iz dela:
»Navadni oreh le redkokdaj zasledimo v gozdovih, saj raste predvsem na vrtovih in poljih. Najbolje uspeva v blagem podnebju, zato ga najdemo zlasti v vinogradniških pokrajinah. Dolga stoletja je bil priljubljeno domače drevo, saj daje najboljše orehe. Kdor je imel več orehovih dreves, je veljal za »premožnega«. V številnih pokrajinah je bil oreh drevo življenja, ki so ga zasadili ob rojstvu otroka. Ko je otrok zrasel, ga je njegovo drevo obdarilo s številnimi orehi.«

Adam Alter: Sužnji zaslona: kako nas tehnologija zasvoji, industrija pa to izkoristi
Mladinska knjiga, 2019

Ste se kdaj vprašali, koliko časa preživite pred najrazličnejšimi zasloni? Kolikokrat ste danes pokukali na svoj pametni telefon, pregledali e-pošto ali preverili, če je na Facebooku kdo objavil kaj novega? Tehnologija sama po sebi ni dobra ali slaba, težave nastanejo, ko pride v roke velikim korporacijam, ki jo izdelujejo za množično uporabo. Strokovnjak za marketing in predavatelj na Sternovi poslovni šoli v New Yorku Adam Alter nam povsem jasno in razumljivo predstavi novodobne vedenjske zasvojenosti. Te so v 21. stoletju še nadgradile že poznane in raziskane odvisnosti. V knjigi nam odkriva zgodovino in postopno odkrivanje različnih substanc, ki povzročajo hude oblike zasvojenosti – kot sta denimo kokain in heroin. Odvisnost od raznovrstnih zaslonov pa je prav tako škodljiva, saj izrine druge pomembne dejavnosti – od dela in igre do osnovne higiene in družabnih stikov. Dobra novica je ta, da lahko sami storimo veliko, da spet vzpostavimo ravnotežje, ki je bilo pred prihodom »ekrančkov«. Zasvajajoča doživetja lahko omejimo le na del svojega življenja in gojimo tiste navade, ki krepijo zdravo vedenje. Knjiga je odličen kažipot, kako in predvsem zakaj moramo omejiti čas, ki ga preživimo pred raznovrstnimi zasloni. Vabi nas, da se iz namišljenih digitalnih svetov spet vrnemo nazaj k sebi in sočloveku. Sij medčloveških vezi nas obogati in osreči veliko bolj kot nas kdajkoli lahko osreči sij zaslonov …
Odlomek iz besedila:
»Na Applovi prireditvi januarja 2010 je Steve Jobs predstavil iPad: ‘Ta naprava je izjemna. Na njej je mogoče brskati po spletu, veliko bolje kot na prenosnem računalniku ali pametnem telefonu. Izkušnja je neverjetna. Odličen je za elektronsko pošto, tipkati na njem pa je božansko.’
Jobs je devedeset minut razlagal, zakaj je iPad najboljši za gledanje fotografij, poslušanje glasbe, učenje na iTunes U, brskanje po Facebooku, igranje iger in upravljanje na tisoče aplikacij.
Toda svojim otrokom ga ni dovolil uporabljati.«

Naj vam jesenske dneve polepša še razmišljanje o hvaležnosti iz nove pesniške zbirke Marka Kremžarja Razmišljanja ob zmedi. Izšla je letos v Buenos Airesu pri Slovenski kulturni akciji.
Dober je, kdor daje rad od tega, kar ima,
usmiljen, kdor se tudi sam razdaja.
Kdor dar z veselim srcem sprejme
in ceni bližnjega dobroto, je hvaležen.
Hvaležnost je nevidna cena prejetega daru,
ki lahko vrača, ne povrne in ki nikoli ne zastara.
Kdor da, kar je in kar ima in mu ni mar za ceno – je prijatelj.

Knjižne namige za jesensko bralno potepanje sem za vas pripravila bibliotekarka

Špela Činkelj.

KNJIŽNI MOLJ

4. 10. 2019

JEAN-BAPTISTE MALET: GNILO RDEČE

Umco, 2019

Ko jemo pico s paradižnikovo polivko, pečeni krompir s kečapom in špagete z bolonjsko omako, si predstavljamo, da uživamo mezgo, pridelano iz sijočih paradižnikov na sončnih poljih italijanskega juga. Pa temu še zdaleč ni tako … Francoski raziskovalni novinar Jean-Baptiste Malet, ki je za knjigo dve leti preiskoval področja proizvodnje in potrošnje paradižnikove mezge, od Kitajske do Gane in od Združenih držav Amerike do Italije, v knjigi Gnilo rdeče skozi industrijo paradižnikovih omak prikaže grozljivi obraz kapitalizma. Malokdo ve, da paradižnikova mezga, zapakirana v velike sode, enake tistim z nafto, potuje čez celine, še preden jo v italijanskih, francoskih ali španskih tovarnah, v katere pogosto nikoli ni vstopil pravi paradižnik, obdelajo in pošljejo na trg v konzervah, okrašenih z okroglimi rdečimi sadeži, ki ustvarjajo vtis svežine. Paradižnikova mezga res ni ena sama, vsebina konzerv z njo pa je zelo odvisna od tega, kje je bila proizvedena in kje je bila potem še zapakirana. Vendar v ekstremnih primerih konzerve vsebujejo skoraj dve tretjini bolj ali manj nezdravih polnil in samo tretjino tistega, zaradi česar smo jih kupili. Industrija paradižnikove mezge je ena največjih in najmočnejših na planetu in ustvarja izjemne dobičke. Poleg peščice velikih proizvajalcev obstaja še cela množica podjetij, aktivnih na tem področju, kjer so lahki zaslužki, prevare s hrano in organiziran kriminal ena in ista stvar. Za botanike je paradižnik sadje, za gospodinje zelenjava, za trgovce pa blago, ki ni nič drugačno od nafte.

Avtor je skupaj s Xavierjem Deleuom posnel tudi dokumentarni film Imperij rdečega zlata, ki je bil predvajan in nagrajen na mnogih mednarodnih festivalih. Leta 2018 je za knjigo Gnilo rdeče prejel nagrado Albert Londres, najvišje francosko priznanje na področju novinarstva. Še ena zgodba, ki dokazuje, da je najbolje zaupati pridelkom iz domačega vrta.

Iz knjige: »Rdeča industrija ne pozna meja. Kontejnerji, polni paradižnikovega koncentrata, krožijo po vsej zemeljski obli. Naša raziskava pripoveduje neznano zgodbo o tem univerzalnem krogu. «

IVA PROCHÁZKOVÁ: MIŠI GREDO V NEBESA

MIŠ, 2019

Smukica je čisto običajna miška z običajnim mišjim življenjem. Najbolj od vsega na svetu se boji lisjaka Belobušca, ki ji je vedno za petami. Ko je nekega dne spet bežala pred njim, pa je kar na enkrat padla v prepad. Ob njej sta se znašla sestrična in striček. Ampak, kako je to mogoče, ko pa sta že umrla? Smukica spozna, da je tudi sama umrla. S sorodnikoma poleti v nebesa, kjer je življenje povsem varno, nikogar več se ji ni treba bati. Kaj kmalu se ji tam pridruži še Belobušec, s katerim sprva z veliko dvoma in strahu sklene prijateljstvo. A Smukčina in Belobuščeva zgodba se tam še ne konča …

Odlična zgodba za otroke, ki se na lahkoten, pozitiven in zabaven način spopade z veliko in marsikomu težko temo smrti. In kljub temu je to predvsem zgodba o prijateljstvu, o iskanju ljubezni in poguma, o premagovanju predsodkov, upanju in celjenju starih ran, ki nas nauči še veliko več od tega, da je smrt samo del cikla, ki ga včasih jemljemo preresno.

Iz knjige: »Kamilice so dišale, razdalja med Belobušcem in Smukico se je večala, vse se je zdelo v najlepšem redu. A ni bilo. Smukica je gledala za lisjakom in čutila nenavadno razočaranje. Kot, da je nekaj izgubila. Obrnila se je in skušala ta občutek pregnati, vendar ji ni uspelo. Ravno nasprotno, čedalje manjši je postajal. Ozrla se je za lisjakom. Bil je le še majhen meglen madež v daljavi. Še malo, pa bo izginil za obzorjem. Še malo, pa …«

MARIA SEMPLE: KAM SI ŠLA, BERNARDETTE

Vida, 2019

Petnajstletna Bee skozi sestavljanko iz dopisovanj po elektronski pošti, sporočil in uradnih dokumentov razodeva zgodbo o skrivnostnem izginotju svoje mame Bernadette, ki odide neznano kam tik pred družinskim potovanjem na Antarktiko. Navihana, zabavna, tenkočutna in ganljiva zgodba, ki se je poslužujejo tako mladostniki, kot tudi odrasli, je odličen absurdni prikaz razvitega sveta, ki nas nasmeji in razjoče, hkrati pa nam pokaže, kako večplastni so medčloveški odnosi. Pisateljica Maria Semple je otroštvo z bohemskimi starši preživela na popotovanju po Evropi. Maria je piska številnih scenarijev, med drugim za nanizanke Beverly Hills 90210, Ellen in Saturday Night Live. Kam si šla, Bernadette je njen drugi roman, ki je bil proglašen za eno najboljših knjig leta in je dobro leto vztrajal na lestvici uspešnic New York Timesa. Knjiga je bila prevedena v več kot 30 jezikov, po njej pa so posneli tudi film s Cate Blanchett v glavni vlogi.

Iz knjige:

»Mami je dva dni pred božičem izginila kot kafra, ne da bi mi povedala. Jasno, da je zapleteno. Ampak samo zato, ker je zapleteno, samo zato, ker misliš, da ne smeš nikoli vedeti vsega o drugem človeku, še ne pomeni, da ne bi mogel poskusiti. Ne pomeni, da jaz ne bi mogla poskusiti.«

V zadnjem tednu Nacionalnega meseca skupnega branja, ki je hkrati tudi Teden otroka, vam želimo, da se še bolj posvetite branju otrokom … svojim, drugim in tudi tistemu, ki ves čas ljubeče bdi v prav vsakem izmed nas. Privoščite mu knjigo, ki ga bo razveselila.

Želim vam prijeten vikend,

Pia Marincelj, bibliotekarka iz Knjižnice Kočevje